Tako kot se je marsikateri otrok minuli konec tedna razveselil težko pričakovanih in v pisan bleščeč papir zavitih daril pod okrašeno smrečico, so bile nad svojimi prazničnimi darili navdušene tudi živali v ljubljanskem živalskem vrtu. Decembrski dobri mož, ki tokrat sicer ni imel prepoznavne sive kučme in bele brade, je pa prinesel zvrhan koš dobrot, v soboto in nedeljo namreč ni obdaril le pridnih otrok, ampak se je ustavil tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. Za prebivalce v ogradah pod vznožjem rožniškega hriba je pripravil živalim ljube začimbe, zelenjavne in sadne priboljške, sočno meso in s krvjo prepojeno seno ter igrače.
Nad darila s skupnimi močmi
Vlogo dedka Mraza in nato tudi razdeljevalcev skrbno okrašenih in zapakiranih škatel so tokrat prevzeli oskrbniki živali, ki so že pred dnevi tudi zavihali rokave in izdelali številna praznična darila za svoje varovance pod Rožnikom. Najprej so s skrivnostnim paketom popestrili božične praznike medvedji druščini, kmalu zatem pa so se ustavili še pri kapibarah. Številčna skupinica teh največjih glodavcev na svetu – najmlajši člani v ogradi so se skotili šele letošnje poletje – ni potrebovala dolgo, da je s skupnimi močmi uničila kartonasto škatlo in med senom izbrskala tiste bolj slastne zelenjavne priboljške, med katerimi je prevladovalo korenje.
»Nekatera praznična darila smo izdelali oskrbniki, ki imamo čez leto o tem, kako izdelati zanimive in za živali primerne igrače, tudi delavnice in izobraževanja v tujini, pri izdelovanju pa nam s svojo ustvarjalnostjo pomagajo tudi obiskovalci, ki se udeležijo denimo naših počitniških programov ali praznovanja rojstnega dne v živalskem vrtu,« je ob tem pojasnil vodja oskrbnikov živali v ljubljanskem živalskem vrtu Robert Prašnikar in dodal, da skušajo s tovrstnimi dogodki, ko je denimo obisk »dedka Mraza« v ogradah, živalim popestriti njihov vsakdan. »Tudi pri teh prazničnih darilih smo hrano zapakirali tako, da se morajo živali zanjo potruditi, za trud pa so potem nagrajene z dobrotami,« umske in telesne izzive živalim, podobne tistim, s katerimi bi se morale soočiti tudi v naravi, v živalskem vrtu pa z njimi predvsem bogatijo njihov življenjski prostor, opisuje Prašnikar.
V zeleni škatli goveje meso
Tako kot kapibare so se odpiranja skrivnostnega paketa s skupnimi močmi lotile tudi surikate, ki pa so za to, da so ugotovile, da škatle ne bodo odprle, če bodo stale na njenem pokrovu, potrebovale nekoliko več časa.
Da je snedel svoje darilo, je nekaj časa in truda potreboval tudi par perzijskih leopardov, ki sta dobila vsak svoj priboljšek. Medtem ko je samičko pričakala velika kost, še izdatno obložena z mesom in pripeta na elastično vrvico, zaradi česar se je lačni leopardki ves čas izmikala, je moral samček, preden se je lotil obilnega kosa govedine, najprej odpreti zeleno škatlo. »Še bolj kot govedina jima sicer tekne zajčje meso, ki ga dobita še s kožuhom in drobovino, a ga je težje dobiti, zato je na jedilniku le enkrat na teden,« je ob tem pojasnil Prašnikar. A leoparda vrsta mesa očitno ni motila, saj je so se mu zaradi vonja po krvi, s katero je bila prepojena slama in ki ga je vabil izza kartona, cedile sline, njegov moker smrček pa je ob stiku z zeleno pobarvano škatlo postal tudi sam ves zelen.
Dedek Mraz je na predbožični dan v živalskem vrtu nato razveselil še šimpanze, dan kasneje pa so se posebnih prazničnih priboljškov veselile še majhne koze in pujski, ki domujejo v mini živalskem vrtu, kjer jih otroci lahko božajo in krtačijo, nekatere domače živali, risi in tigra ter črne čopičarke in sajmirji.
