Inflacionistične težave v Jugoslaviji
»Corriere della Sera« je prinesel 10. t. m. na prvi strani daljši dopis svojega dopisnika Lorenza Bocchija iz Beograda pod naslovom »Jugoslavija gospodarskega booma v spopadu z rekordno inflacijo«. V njem poroča, da pričakuje jugoslovanska vlada, da bo dosegla inflacija do konca leta 32 odst. in da postaja položaj dramatičen. Zato je sklenila vlada, da so potrebni nekateri omejitveni ukrepi.
»Dejstvo je,« piše Bocchi, »da uživa jugoslovansko gospodarstvo, v določenih pogledih, zavidanja vredno zdravje. Produkcija se je letos povečala za 10 odst. namesto predvidenih 7 odst., pšenična letina je dosegla rekordno številko 6,3 milijona ton in napravila državo v veliki meri v tem pogledu samozadostno. Le jesenske povodnji so preprečile, da bi bili doseženi enako briljantni uspehi tudi pri letini koruze. Izvoz se je povečal v prvih desetih mesecih za celih 26 odst. Hudo pa je, da se je uvoz povečal za 70 odst. in pahnil plačilno bilanco v primanjkljaj, ki bo znašal kljub pošiljanju valut iz tujine (pošiljke izseljencev) 720 milijonov dolarjev: več kot štiri petine tega primanjkljaja gre na račun višje cene petroleja, ostalo pa na račun inflacije, ki divja v zahodnih državah, od koder prihaja 75 odst. jugoslovanskega uvoza.«
Položaj pa bo postal še težji, če bo zaradi svetovne gospodarske krize in posebno v Nemčiji del enega milijona zdomcev prisiljen, da se vrne v domovino in poveča vrste sedanjih 400.000 brezposelnih.
Svet republik, v katerem so predstavniki šestih republik in dveh avtonomnih dežel, je predložil pretekle dni vladi nekaj zahtev v popravilo njenih gospodarskih smernic za l. 1975. Slovenija zahteva večji uvoz, Hrvatska se zavzema za razvoj turizma, Vojvodina za povečanje živinoreje, in Kosovo, ki je najrevnejše, za podražitev surovin. (…)
Novi list (Trst), 12. decembra 1974
Na lov za detergenti
Nekaj dni po podražitvi olja in sladkorja je v trgovinah zmanjkalo pralnega praha. Ljudje so pokupili vso zalogo. V strahu pred podražitvijo so se poskušali vsaj za nekaj časa oskrbeti z njim, trgovine pa so hitro naročile nove količine, da bodo spet napolnile police.
Kupi, dražje bo!
Zanimivo, da so pristojni organi za nedavno podražitev olja in sladkorja izvedeli v največji tajnosti in jo ohranili zase, že teden dni prej pa so po trgovinah ljudje na debelo kupovali te stvari. Grosisti so imeli sicer polna skladišča teh živil, ampak zaradi nenormalnega povpraševanja je občasno olja in sladkorja tu in tam manjkalo. Niso mogli sproti navoziti, kolikor so ljudje zahtevali.
Kje so notranje rezerve
Vsakdo lahko išče sebe: strokovnjaki republiškega Zavoda za produktivnost so ugotovili, da v Sloveniji delajo v proizvodnji efektivno 5 do 6 ur, v administraciji pa le 4 do 5 ur na dan. Zanimive so tudi ugotovitve, kje se zaposleni neke značilne neproizvodne delovne organizacije nahajajo določen trenutek. 50 do 75 odst. jih je na delovnem mestu, 17 odst. jih ni na svojem sedežu, 20 odst. jih je zunaj zgradbe, kjer so sicer zaposleni, 2 odst. jih telefonira, 6,2-5 odst. jih je v bolniškem staležu, 5,9 odst. pa na službenem potovanju. Strokovnjaki tega zavoda so tudi izračunali, da je v zadnjih sto letih delovna storilnost v materialni proizvodnji v Sloveniji narasla za 20-krat, v administraciji pa le za dvakrat.
Dolenjski list, 19. decembra 1974
Hitrost
Omejitev hitrosti za osebne avtomobile na 90 kilometrov na uro je neizogibna. Zvezni komite za energetiko in industrijo bo v nekaj dneh poslal pristojnim republiškim in pokrajinskim organom sklep ZIS o ukrepih za varčevanje z nafto in eden izmed teh ukrepov je tudi omejitev hitrosti. ZIS ni določil dne, od kdaj naj bi začeli veljati ti ukrepi, vendar pa se utegne zgoditi, da bodo omejitve začele veljati že prihodnji mesec. Republike in pokrajine lahko sklenejo, da bo na njihovih cestah dovoljena hitrost za 10 kilometrov višja oziroma nižja.
Naš čas (Velenje), 20. decembra 1974
Dvojna morala
Ko se podraži surovina, zaženejo proizvajalci vik in krik, da lažje izsilijo višje cene, tiho in brez posledic pa ostane, če se surovine pocenijo. Zakaj takrat pozabijo, da bi morali tudi v takih primerih reagirati, sprašuje v enem svojih člankov slovenski gospodarski list Gospodarski vestnik.
Navaja zanimiv primer, kako je z uvoženim bombažem, volno, kožami in kavčukom. Ko so se te surovine na svetovnem trgu zelo podražile, smo to občutili na svojih žepih; nekateri izdelki so se podražili tudi za 180 odstotkov. Ko pa so se surovine pocenile, so cene čevljem, bombažnim tkaninam in še nekaterim izdelkom ostale seveda nespremenjene. Niti na kraj pameti ni prišlo nikomur, da bi jih pocenil; to bi bila tako in tako še ne doživeta senzacija na jugoslovanskem trgu. (…)
Dolenjski list, 26. decembra 1974
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si