Položaj naše kmetije.
Našo kmetijo se danes rado presoja enostransko, namreč s stališča njenih dohodkov. Odtod tudi to zavidanje, kakor da bi se kmetu v sedanji vojski »najbolj« godilo. To domnevanje pa ni pravo in kaže premalo vpogleda v dejanski položaj. (…)
Pridelovalne razmere so se v marsičem poslabšale. Ne le, da manjka danes delavnih rok in delavne živine in da je vsako delo veliko dražje, manjkajo nam danes tudi razni drugi pripomočki, s katerimi se je v zadnjih letih izboljševalo pridelke in ugodno vplivalo na napredek kmetije. Manjkajo nam umetna gnojila in močna krmila. Po drugi strani se je pa vse življenje podražilo tako, da je danes tudi na kmetih izhajanje težje, kakor je bilo pred vojno. (…)
Čim dalje težji postaja pa tudi položaj naše kmetije zaradi prodaje in porabe njenih pridelkov. Danes ne smemo več razpolagati s svojimi pridelki. Naši pridelki so zaseženi, tako da jih še za dom ne smemo obračati, kakor bi bilo dobro in potrebno. Danes nima kmet več prostih rok na svoji kmetiji. Njemu samemu se deli kruh! Kako težko je v takih razmerah vzdržavati dobro gospodarstvo, ve le tisti, ki deluje sam na kmetiji. (…)
Dolenjske novice, 17. decembra 1915
Vojnim ujetnikom se ne sme dajati mleka.
Štajersko namestništvo razglaša, da je prepovedano odslej naprej dajati ujetnikom mleka, ker je nastalo v deželi veliko pomanjkanje mleka. Izjemoma se sme dajati vojnim ujetnikom mleka le v slučaju, če je dal tozadevno dovoljenje zdravnik, kateremu je poverjeno nadzorovanje zdravstvenega stanja vojnih ujetnikov. Prestopki zoper to odredbo se kaznujejo z denarnimi globami do 5600 K, oziroma z zaporom do 6 mescev.
Straža, 17. decembra 1915
Preskrba Ljubljane z moko.
Graška »Tagespost« priobčuje naslednji dopis: V nekem poročilu iz Ljubljane je opozarjal Vaš cenj. list na kalamitete z moko, ki se pojavljajo tu in tam v našem mestu. Vaš poročevalec je istočasno namignil, da so nastale te kalamitete vsled tega, ker organi mestne aprovizacije moke pravočasno ne naročajo. Smatram, da ta očitek ni upravičen; (…) Kalamitete v Ljubljani torej niso nastale zato, ker moka ni bila pravočasno naročena, vzroke je, kakor je gotovo tudi Vašemu cenjenemu uredništvu znano, iskati marveč drugje. Take kalamitete niso nastale le v Ljubljani, temveč tudi v drugih avstrijskih mestih. Zahvaljujoč se Vam za sprejem tega pojasnila, beležim z vsem spoštovanjem dr. Ivan Tavčar, župan.
Delavec, 18. decembra 1915
Beda za kadilce
bo trajala baje do konca januarja prihodnjega leta. Tudi za božične praznike menda ni pričakovati, da bi tobakarne dobile kaj več tobaka v razprodajo, kajti tudi za tiste dni velja pravilo, da najprej morajo biti preskrbljeni vojaki na fronti. (…) Do februarja torej se bodo morali ubogi kadilci še dalje mazati s tisto mastjo, ki se ji pravi — potrpljenje.
Rožje za krmo.
V tržaški okolici namerava aprovizacijska komisija pri Sv. Soboti (v mlinu) postaviti stroj za mletev rožja, katera je precej dobra krma za govedo in konje, 100 kg te krme je po priliki toliko vredno, kakor 60 kg sena. Ako v začetku neče živina trtnega zdroba jesti, se primeša nekoliko zrezanega sena in malenkosti soli. Ker gre letos mnogokje jako trda za krmo, opozarjamo vinogradnike, naj ne zametajo ali pokurijo trsnih odrezkov, ampak jih uporabijo za krmo. (…)
Slovenec, 18. decembra 1916
Pomanjkanje v štajerskih mestih.
Mariborski občinski gospodarski svet se je v petek sestal k izredni seji, da razpravlja o položaju, ki je nastal vsled nedostatka moke. Konstatiralo se je, da peki že nimajo nobene moke več in da bo prebivalstvo v kratkem brez kruha. Poročevalec, magistratni svetnik Valentin je poudarjal, da je gospodarski položaj mesta mnogo slabejši nego lani. Prebivalstvo tudi nima kuriva in ne bo moglo niti kosila kuhati. Masti in sočivja ni. V ponedeljek (danes) je mesto brez moke in brez kruha. (…)
Slovenski narod, 17. decembra 1917
Špeh v Mostah
bodo delili v občinski mesnici dne 19. dec. od 2. do 4. ure popoldne strankam od št. 60–400. Kdor ne pride pravočasno, se ne bo nanj oziralo.
Slovenec, 18. decembra 1917
Krompir.
Najinteresantnejša in obenem najžalostnejša je zgodovina glede preskrbe našega mesta s krompirjem. Kranjska dežela je precej bogata tega pridelka, tako da je svoj čas izvažala na tisoče vagonov. Že Iani je bila preskrba mesta s krompirjem nedostatna in lansko leto je bil krompir še prost v prometu. Letos je prišel krompir pod zaporo. Mestna občina, na čelu ji župan in aprovizacijski odsek, sta opozarjala vlado ob pravem času, da mora dobiti Ljubljana o pravem času vsaj 600 vagonov krompirja, če naj bo vsaj za silo preskrbljena. Obetalo se je mnogo in iz teh obljub ni bilo kar nič poznati onega pomanjkanja papirja. (…) Če ne dobimo nadaljnjih pošiljatev, bo Ljubljana v zgodnji pomladi brez krompirja.
Slovenski narod, 19. decembra 1917
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
