V nedeljo, na dan, ko je umrla igralka Zsa Zsa Gabor, je lepši dogodek čakal Stevena Spielberga. Režiser, producent in scenarist, lahko pa bi mu rekli tudi prvo ime Hollywooda ali kar njegovo poosebljenje, je praznoval 70. rojstni dan, skoraj toliko let oziroma dvanajst manj pa jih je namenil tudi filmu. Da ga zanima sedma umetnost, je Steven, rojen Leah in Arnoldu Spielbergu v Ohiu, vedel že kot otrok. Kamero je v roke prijel v zgodnji puberteti, po koncu srednje šole pa z enim samim ciljem, da snema filme, odšel v Los Angeles, kjer se je vpisal na kalifornijsko državno univerzo in kratek čas opravljal prakso tudi v studiih Universal.
Prvi hit pri 29 letih
Ko je bil kot režiser angažiran prvič, je imel šele 22 let, snemal pa je del pilota za serijo Night Gallery, v katerem je igrala Joan Crawford. Čeprav je ta sprva dvomila o sposobnostih po njenem mnenju premladega režiserja, je kmalu sprevidela, da se moti. In kdor je morda o njem dvomil v prihodnosti, pomisleki niso mogli trajati dolgo. Spielberg je namreč od svojega prvega filmskega hita dalje, šlo je za Žrelo, ki ga je režiral pri 29 letih in še vedno velja za enega od najstrašljivejših filmov, dokazoval, da zna in ve, kaj je hollywoodski film. Imel je nos za vse, za visokoproračunske uspešnice, kot so Jurski park, Indiana Jones in Vojna svetov, pa tudi za filme, ki so obravnavali resnejše teme, skoraj vsi pa so se uvrstili med takšne in drugačne klasike.
Dolarji in oskarji
Bil je mojster za vse žanre, znanstveno fantastiko, pustolovsko akcijo, vojne filme, trilerje, drame. V prvih letih svoje štiridesetletne kariere se je posvečal znanstveni fantastiki in pustolovskim filmom, nato pa z Barvo škrlata ugriznil v trši oreh. Z Žrelom, v katerem je prebivalce malega mesta New England teroriziral beli morski pes, je povzročil pravo histerijo in kolektivni strah pred morskimi psi, z Bližnjimi srečanji tretje vrste se je dve leti pozneje odpravil med vesoljce oziroma so ti prišli k nam, njegov E. T. pa je postal najbolj priljubljeni vesoljček v zgodovini mladinskega filma. Vmes je Spielberg s Harrisonom Fordom in v sodelovanju z očetom Vojne zvezd Georgeem Lucasom začel še avanturo Indiane Jonesa s filmom Iskalci izgubljenega zaklada, ki je prejel štiri oskarje in postal najdobičkonosnejši film leta 1981, nič slabše pa, kar zadeva kinematografski dobiček, ni šlo niti drugim filmom. Ti so skupno prinesli devet milijard dolarjev, kar je Spielberga postavilo na prvo mesto najdobičkonosnejših režiserjev, neskromna pa je tudi neto vrednost režiserja, saj naj bi premogel tri milijarde dolarjev.
Tako kot dolarje je Spielberg zbiral tudi nagrade. Te je začel dobivati, ko se je v svojih filmih začel ukvarjati z rasno segregacijo in sužnjelastništvom (Barva škrlata, Amistad, Lincoln), holokavstvom (Schindlerjev seznam) in antisemitizmom, ki ga je na svoji koži kot otrok, kot je povedal pozneje, občutil tudi sam, ter vojnimi filmi (Imperij sonca, Vojni konj, Reševanje vojaka Ryana) in trilerji (München, Most vohunov). Oskarja sta mu kot režiserju prinesla dva, Reševanje vojaka Ryana in Schindlerjev seznam, ki vsak po svoje obdelujeta tematiko druge svetovne vojne, prislužil pa si je tudi celo množico nominacij, ki se pri njegovih 70 letih nikakor še ne bodo končale.
