»Ljudje so jokali in obupano bežali v vse smeri,« se grozovitih eksplozij, ki so v torek popoldne po tamkajšnjem času odjeknile na mehiški pirotehnični tržnici San Pablito v Tultepecu, spominja 20-letni Cesar Carmona, ki mu je uspelo ubežati podivjanim petardam, raketam, kamenju in kosom stojnic, ki so švigali po zraku. Čeprav so eksplodirala pirotehnična sredstva, je bilo v gostem črnem oblaku dima mogoče videti le posamične rakete, ki so poletele iz oblaka, sicer pa je gromozanski oblak skril uničujoči ples podivjane pirotehnike. »Vse se je vnelo. Vse je eksplodiralo. Po zraku je letelo kamenje. Kosi opek, vse je letelo,« je na kraju tragedije, ki je terjala najmanj 31 življenj, povedala Crescencia Francisco Garcia, ki je bila med eksplozijami sredi tržnice in je skupaj z množico opečenih in porezanih rojakov bežala na varno.
Tragična bilanca, za katero ne bi bilo nenavadno, da bi se še povečala, je 31 mrtvih in 72 ranjenih. Od 31 mrtvih jih je 26 umrlo že na kraju eksplozije, pet pa v bolnišnici. Med ranjenimi je več kot deset otrok, ki imajo opečenih več kot 90 odstotkov kože. Za njih je guverner osrednje zvezne države Mehika (Združene mehiške države tvori 31 zveznih držav in zvezno okrožje prestolnice Ciudad de Mexico) Eruviel Avila uredil zdravljenje v galvestonski bolnišnici v ameriškem Teksasu.
Najbolj varna mehiška tržnica
Do konca naše redakcije onkraj luže še niso uradno potrdili, kaj natančno je zanetilo prvo iskro, ki je za seboj pustila pravo opustošenje, saj so se sprva osredotočili predvsem na reševanje. Govorilo se je o morebitnih hibah na področju zagotavljanja varnosti na tržnici, na kateri naj bi bilo kar okoli 300 ton različnih pirotehničnih izdelkov. Toda prav San Pablito velja za najbolj varno tržnico za pirotehniko v Mehiki z dovolj prostora med stojnicami, ki naj bi preprečil širjenje ognja v primeru nesreče. Po nesreči izpred več kot deset let, v kateri se je poškodovalo okoli sto obiskovalcev in prodajalcev, so stojnice, ki so pravzaprav manjše hiške, postavili iz zidakov, močnejša pirotehnična sredstva pa naj bi bila pred obiskovalci umaknjena za steklo.
Toda kljub slovesu najbolj varne tržnice so ogenj in eksplozije tokrat povsem uničili okoli osemdeset odstotkov od vseh (okoli 300) stojnic, tržnica pa se je spremenila v apokaliptično pogorišče. Poškodovanih je tudi več stavb v bližnji okolici.
Latinski ljubitelji pirotehnike
Na stotine ton pirotehničnih izdelkov, ki so se pred tragedijo bohotili na stojnicah San Pablita, za Mehiko – kot tudi za marsikatero drugo latinskoameriško državo – niso nič nenavadnega. Pirotehnika je med Mehičani izjemno priljubljena, tudi oni si z njo popestrijo državne in cerkvene praznike. Zato so nevarne igračke nepogrešljivi del različnih festivalov, k največ pokanja in bliskanja pa se Mehičani zatečejo ob dnevu samostojnosti.
Poleg običajnih ognjemetov in petard so v Mehiki zelo priljubljeni tudi tako imenovani gradovi. Gre za tudi več kot deset metrov visoke skulpture iz različnih pirotehničnih izdelkov, ki v svoji najpogostejši izvedbi spominjajo na stolpe s krogi. Ti se vrtijo, bruhajo ogenj in pokajo. Mehiška posebnost so tudi toritosi. Ogrodje v obliki bika, iz katerega švigajo iskre, Mehičani nosijo na plečih, z njim pa se za zabavo podijo za rojaki po ulicah.
Izdelava pirotehnike ima v Mehiki že dolgo tradicijo, na trgovske police pa ne prihaja zgolj iz večjih proizvodenj, temveč predvsem iz manjših družinskih podjetij. Okoli 50.000 družin naj bi se v 120-milijonski Mehiki ukvarjalo s proizvodnjo različnih pirotehničnih izdelkov, nekateri obrati pa naj bi poslovali tudi na črno in posledično brez nadzora. Prav Tultepec, ki je nekakšno predmestje mehiške prestolnice, slovi tako po svojem pirotehničnem festivalu, tržnici San Pablito in številnih proizvajalcih pirotehnike, polovica prebivalstva pa od pirotehnike tudi živi.
