Pravzaprav to pomeni, da je celo manj republikanskih elektorjev obrnilo hrbet Trumpu (dva) kot demokratskih Clintonovi (pet). Po poročilih ameriških medijev sodeč, za Trumpa nista glasovala dva republikanska elektorja v Teksasu, za Clintonovo pa ne štirje demokratski v zvezni državi Washington in še eden na Havajih. Takšnih poskusov demokratskih elektorjev je bilo še kar nekaj, a so jih v nekaterih zveznih državah v skladu s tamkajšnjimi pravili zato zamenjali z drugimi. Število »nezvestih elektorjev« je letos največje po letu 1872, ko 63 demokratskih elektorjev ni glasovalo za Horacea Greeleyja, ker je po volitvah umrl.
Ameriški sistem je takšen, da volilci 8. novembra formalno niso glasovali za Trumpa ali Clintonovo ali za koga tretjega, ampak za elektorje njunih strank v posamezni zvezni državi. Šele ti potem formalno izvolijo predsednika, kar so storili v ponedeljek. Vendar je sistem takšen, da elektorjev ni mogoče prisiliti, da glasujejo v skladu z rezultati zvezne države, od koder prihajajo, jih pa lahko doleti globa oziroma jih – vsaj ponekod – lahko zamenjajo. ba
