Člani elektorskega kolegija so v skladu s še enim okostenelim ameriškim pravilom na prvi ponedeljek po drugi sredi v decembru oddali svoje glasove za predsednika in podpredsednika ZDA. Ali jih je Donald Trump dobil vseh 306, zbranih na volitvah, bomo zvedeli jutri, uradno pa bo rezultat objavil kongres na skupnem zasedanju obeh domov 6. januarja, ko bo odprl mahagonijevi skrinjici, v katerih bodo shranjene zapečatene ovojnice iz zveznih držav in okrožja Washington po prispetju na naslov predsednika senata. Po dosedanjih napovedih se je Trumpu obetal vsaj eden elektorski glas manj, in sicer od teksaškega republikanca Christopherja Supruna. Za zgodovinski preobrat bi moralo voljo volilcev zaobiti kar 37 elektorjev, zmotno pa je mnenje, da bi to ustoličilo Hillary Clinton, razen če bi vsi ti »pobegli elektorji« in še en za povrhu podprli njo. V nasprotnem, torej če noben kandidat ne bi dobil večine 270 elektorskih glasov, pa bi se sprožil natančno določen postopek, po katerem potem predsednika države izvoli predstavniški dom, podpredsednika, če tudi ta ne dobi zahtevanih 270 glasov, saj elektorji volijo vsakega posebej, pa senat.
Elektorji še niso spremenili volilnega rezultata
V dosedanji ameriški zgodovini je voljo volilcev, ki je razen v dveh zveznih državah utemeljena na načelu, da zmagovalec v njih pobere vse njihove elektorje, zaobšlo skupno 157 elektorjev, nikoli pa njihovo glasovanje ni spremenilo volilnega rezultata. Niti leta 2000 ne, ko se je Barbara Lett-Simmons iz okrožja Washington vzdržala glasovanja za demokrata Ala Gora, saj je imel republikanec George Bush mlajši zagotovljeno minimalno večino 271 glasov s strani 538 elektorjev.
29 od 50 zveznih držav sicer od elektorjev zahteva, da oddajo glas v skladu z voljo volilcev v njih, vendar je za nespoštovanje tega pravila večinoma predpisana le denarna kazen v višini do tisoč dolarjev. Zadeva tako nikoli ni prišla na sodišče, ki bi se konkretneje spopadlo z dilemo ameriške demokracije, ki ustavno daje elektorjem proste roke, v praksi pa jih obvezuje spoštovati voljo tudi demagoško zapeljanih volilcev.
Elektorje prepričeval tudi predsednik iz Zahodnega krila
Prav v poskus, da spreobrnejo letošnje elektorje, so letos v ZDA precej truda vložili tako republikanci kot demokrati pa vse do različnih gibanj in tudi skupine hollywoodskih igralcev. Okoli pet milijonov Američanov je tako podpisalo peticijo, v kateri je rotilo elektorje, naj volijo koga drugega in ne Trumpa. Martin Sheen, ki v nanizanki Zahodno krilo igra ameriškega predsednika, pa je stopil na čelo ustvarjalcev videa, kjer jim sporoča, da imajo priložnost stopiti v zgodovino kot ameriški heroji, ki so spremenili njen tok.
Po poročanju ameriških medijev so nekateri republikanski elektorji nakazali posluh za omenjene zahteve ter tudi iskali poti, kako se znebiti Trumpa. Osredotočili so se predvsem na enega od tekmecev, ki jih je newyorški mogotec premagal na strankarskih volitvah. Toda guverner Ohia John Kasich, ki je na volitvah javno glasoval proti Trumpu, jih je zavrnil, hkrati pa je Associated Press, ki mu je uspelo večino elektorjev povprašati, kako bodo ravnali, ugotovil, da ne nameravajo spreminjati rezultata volitev, ki so Donaldu Trumpu prinesle občutno večino njihovih glasov. Pa čeprav je bilo drugače med ameriškimi volilci, saj jih je 2,8 milijona več izrazilo voljo, da predsednica postane Clintonova.
