December je prav gotovo eden najlepših mesecev v letu. Okrašeni ulice in trgi, omamne vonjave s stojnic, druženja, obdarovanja, praznično obarvani koncerti in ostale prireditve ter prihod treh dobrih mož, vse to so čari veselega decembra. To je tudi čas, ko so na preizkušnji starši, ki želijo svojim otrokom predati pravo sporočilo praznikov, kar dandanes, ko smo ujeti v kremplje potrošništva, ni lahka naloga. Kako otrokom razložiti smisel praznikov in obdarovanja. O tem smo se med drugim pogovarjali s psihoterapevtko in imagoterapevtko mag. Ano Bešter Bertoncelj.
Priložnost za učenje, kako ravnati z neprijetnimi občutki
»Razložiti jim je enostavno. Težava je bolj v tem, da se starši ne želimo ali ne zmoremo potem ukvarjati z neprijetnimi občutki otrok, ki so seveda nujna posledica tega, da otrok nečesa ne dobi. Tukaj bi rada poudarila, da so starši različni. Eni nimajo in ne morejo dati. Vsaj ne toliko, kot bi morda želel otrok. Eni imajo in želijo dati. Eni pa imajo in ne želijo dati. Prvim bi rada rekla, da kar koli sporočajo otroku, naj to storijo tako, da otrok ne dobi občutka krivde, ker si sploh nečesa želi. Naj si želi, vendar starša trenutno za to ne želita namenjati denarja oziroma ga nimata. Tisti, ki imajo denar in želijo dati draga darila, naj dajo. Za tiste, ki imajo denar, pa ne želijo podarjati dragih daril, je to priložnost, da otroke učijo o družinskih vrednotah,« pravi Bešter-Bertoncljeva in dodaja, da morajo starši ob tem razumeti, da bodo otroci žalostni in morda razočarani. »To je normalen odziv otroka, če mu ne ugodiš v njegovi želji. Hkrati je to priložnost za učenje, kako ravnati s takšnimi čustvi.«
Staršem je danes zagotovo težje kot včasih, ker otroci na vsakem koraku vidijo darila. Ne le v trgovini, temveč tudi po televiziji. Ponudbe je ogromno. Pa tudi drugi otroci imajo veliko igrač. Tako se ne moremo zanesti, da otrok ne bo videl igrač ali da si jih ne bo želel. »Mi kot starši se moramo že vnaprej odločiti, kaj bomo naredili, in se potem tega držati. Če se odločimo, da bo darila prinesel le eden od dobrih mož, potem to otroku povejmo. Lahko mu tudi povemo, zakaj smo se tako odločili, potem pa se tega držimo, ne glede na to, če otroku to ni všeč,« pravi naša sogovornica.
Darilo ni kompenzacija za čas
O tem, katero darila so najprimernejša in kdaj gre za pretiravanje, je težko soditi, pravi Bešter-Bertoncljeva: »Starši enostavno verjamemo, da bo otrok dražjega darila bolj vesel. Lahko ja, lahko pa tudi ne. Vedno več staršev, ki si lahko privoščijo draga darila, se že odloča za darila z drugačno vsebino. Obisk lutkovnega gledališča, obisk pravljične dežele ali pa darilo v obliki nekega dogodka, kamor se odpravi vsa družina, je zagotovo lepo darilo. Tudi sama se tega poslužujem vedno večkrat.« Nematerialna darila na dolgi rok štejejo več, pravi naša sogovornica in dodaja, da marsikateri starš lahko otroku kupi največjo raketo v trgovini, pa ga po drugi strani cele dni ni doma, ker ima uspešno podjetje in zato veliko zasluži. »Preveč gledamo druge namesto sebe. V vseh letih dela s klienti nihče ni rekel: »Starša mi nista kupila tistega konjička iz izložbe.« Jih je pa veliko reklo, da niso imeli občutka, da so bili zares videni, slišani in da niso imeli občutka, da so pomembni ali vredni. Darilo ni in ne more biti kompenzacija za čas starša, ker to je največje darilo. Posvečen čas, sploh danes, je najdragocenejše darilo. Tudi če se otroci tega ne zavedajo, se morajo tega zavedati starši. Darila so morda lahko le do neke mere kompenzacija.«
Do otroka bodimo iskreni
Prenekateri starši pa ne zmorejo izpolniti želja svojih otrok, saj živijo v pomanjkanju. Naša sogovornica meni, da moramo biti do otroka iskreni. Če denarja ni, otroku to povejmo, pravi, vendar ne na način, da si on zdaj ne more ničesar želeti, še manj, da denarja nikoli ne bo, niti na način, da si ga mi ne zaslužimo. Ni največja težava za otroka, da ni denarja (razen če je družina res na pragu revščine). Za otroka je lahko velika težava to, kakšne zaključke sam naredi na podlagi tega. Kakšna prepričanja si oblikuje in kakšne življenjske scenarije si naredi zase, saj ga bo to spremljalo pozneje v življenju.«
Na vprašanje, ali naj se izogibamo praktičnim darilom, kot so oblačila in šolske potrebščine, pa naša sogovornica odgovarja, da takšno darilo otroku pogosto ni najbolj pri srcu. Če lahko združite kakšno »uporabno« darilo s tem, kar želi otrok, na primer majico, potem je to popolnoma v redu. V primeru denarne stiske lahko uporabnemu darilo dodate kakšno malenkost, ki pa si jo otrok želi.
Lastna vrednost ni odvisna od tega, kaj imamo
Če bomo otroku želeli dopovedati, da smisel praznikov ni v vrednosti in številu daril, pred tem pa smo v tej smeri naredili bolj malo ali nič, smo pred velikim izzivom. Bešter-Bertoncljeva meni, da je otroka nujno naučiti, kako naj ravna z neprijetnimi občutki in čustvi, ki se zbujajo ob tem, ko nečesa ne dobi. To ga lahko naučimo ob praznikih, lahko pa tudi v vsakodnevnem življenju.
V času, ko je na vseh koncih toliko vsega, nikakor ne moremo ugoditi vsem zunanjim skušnjavam. A po drugi strani, poudarja Bešter-Bertoncljeva, so te situacije pravzaprav priložnost za učenje. Če ima prijatelj igračo in si jo želi tudi naš otrok, je možnosti veliko. Lahko mu jo kupimo in enkrat ali dvakrat proti svoji volji ugodimo želji svojega malčka, a prej ali slej bomo morali poiskati drugo rešitev. »Lahko je to priložnost za učenje vrednot v družini, lahko je to učenje za to, da otroku pokažemo, da lastna vrednost ni odvisna od tega, kaj imamo.«
Vir: priloga Nika
