Direktor in nekdanji predsednik primorske študentske organizacije Sebastjan Kokl je te dni v predkazenskem postopku. Osumljen je večkratnega ponarejanja dokumentov, zlorabe položaja, študentski organizaciji in njenim zavodom pa naj bi izstavljal fiktivne račune za svetovanje. S tem naj bi si neupravičeno pridobil več deset tisoč evrov koristi. Poleg tega je bil Kokl pred slabim mesecem nepravnomočno obsojen na leto dni in dva meseca zapora zaradi ponarejanja drugih listih, ki so mu zagotovile direktorski položaj.
(Pred)kazenski postopki zgovorno pričajo o ključnem problemu vseh študentskih organizacij: netransparentno delovanje in sumljive poslovne odločitve – o tem se strinjajo tudi poslanci v državnem zboru. Da je poraba denarja v študentskih organizacijah »alarmantna,« je recimo v petek povedal poslanec SDS Žan Mahnič.
Izbirali bodo najcenejšega ponudnika
Poročali smo že o večmilijonskem poslu, ki ga je ljubljanska študentska organizacija sklenila z nekdanjim študentskim funkcionarjem, ter o podkupovanju študentskih funkcionarjev in skrivanju sklenjenih pogodb. Izjeme, ki so prišle v javnost, so vnovič razkrile prijateljske posle.
Delovna skupina sveta vlade za študentska vprašanja je pripravila predlog sprememb in dopolnitev zakona o skupnosti študentov, ki ni bil spremenjen že od nastanka v devetdesetih letih. Spremembe, če bodo sprejete, bodo omogočile računskemu sodišču, da preveri smotrnost porabe sredstev, ter zavezale študentske organizacije k razkrivanju informacij javnega značaja ter spoštovanju določil zakona o javnem naročanju. Funkcionarji, uradniki na položaju, poslovodne in uradne osebe v študentskih organizacijah pa bodo po novem podvrženi določilom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Medtem ko je računsko sodišče že v preteklosti revidiralo nekatere študentske organizacije, sta predvsem zadnji dve zavezi zanje novi. Verjetno bo to določilo veljalo vsaj za direktorje in predsednike študentskih organizacij, kateri drugi funkcionarji bodo še zajeti, pa bo jasno, ko bodo spremembe – če bodo – sprejete.
Pravna subjektiviteta ostaja nejasna
Ključno vprašanje pravne subjektivitete pa ostaja nerešeno; zakon o skupnosti študentov namreč študentske organizacije opredeljuje kot »pravno osebo«, pri čemer ni jasno, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava. Same sebe opredeljujejo kot izjemo, »sui generis«. Njihova pravna subjektiviteta je pomembna zaradi transparentnosti; v preteklosti so na primer v študentskih organizacijah odrekali vpogled v več milijonov evrov vredne pogodbe za, recimo, študentski kampus, češ da je to poslovna skrivnost. »Da se študentske organizacije same odločajo, komu bodo razkrile pogodbe, priznava celo predsednik študentske organizacije Slovenije,« je izpostavil Jure Novak, predstavnik Študentske Iskre in pobudnik prvih zakonodajnih sprememb. Ali bo skrivalnic z novo zakonodajno ureditvijo konec, bo verjetno pokazala šele praksa.
Nove obveznosti v Študentski organizaciji Slovenije pozdravljajo, implementacija pa ne bo povzročala težav, pravijo. »Naše nabave sicer redko presegajo zneske, ki so določeni v zakonu o javnem naročanju, tako da spremembe ne bodo bistveno vplivale na delovanje, upamo pa, da bodo prispevale k večjemu zaupanju v študentsko organiziranje,« so dejali. »S sredstvi bomo še naprej ravnali odgovorno in gospodarno, kakršna je bila tudi pretekla praksa.«
