Prvi preboj pri zdravljenju raka so v zadnjih dvanajstih letih naredila tarčna zdravila, napredek, ki ga pričakujejo pri razvijajoči se imunoterapiji, pa bo še večji, saj ta vrsta zdravljenja obeta, da bodo pri bolnikih, ki bodo nanj odgovorili, rakavo bolezen tudi pozdravili in ne zgolj zazdravili.
Evropska agencija za zdravila je v zadnjih dveh letih za uporabo odobrila učinkovini nivolumab in pembrolizumab, in sicer za zdravljenje metastatskega melanoma in metastatskega raka pljuč pri bolnikih, ki so že bili zdravljeni s kemoterapijo. Medtem ko sta ti zdravili za slovenske bolnike z napredovanim melanomom že na voljo na stroške zdravstvenega zavarovanja, v sklopu zdravljenja raka pljuč trenutno za obe učinkovini med zdravstveno blagajno in proizvajalcema potekajo pogajanja o ceni zdravil.
Metastatski rak pljuč
Pri večini bolnikov z rakom pljuč bolezen odkrijejo, ko je že v napredovani fazi. Bolnike z metastatsko obliko bolezni zdravijo s sistemskim zdravljenjem: s citostatiki (kemoterapijo), tarčnimi zdravili in po novem imunskimi zdravili.
Imunska terapija je 50 let stara ideja, da bi imunski sistem spodbudili, da bi raka zavrnil. »Dolgo časa ni bilo nobenega oprijemljivega rezultata. Zdaj vemo, da nekateri tumorji nastanejo zato, ker se znajo prikriti in preslepiti imunski sistem, da jih ne napade,« razloži upokojeni onkolog prof. dr. Matjaž Zwitter. Pri nekaterih bolnikih lahko z imunskim zdravilom odklenejo imunski sistem in omogočijo napad na tumor ter s tem dosežejo bistveno izboljšanje bolezni. V nasprotju s tarčno terapijo, kjer je zelo pomembno, da imajo bolniki tarčo, torej konkretno značilnost tumorja, ki jo zdravilo napada, povezava med značilnostmi tumorja in učinkovitostjo imunske terapije ni tako tesna. Imunska terapija je v splošnem učinkovitejša pri rakih z velikim številom mutacij, kot so melanom, ploščatocelični rak pljuč, rak sečnega mehurja. Pri pljučnem raku imajo kadilci več možnosti, da imajo raka, kjer bo imunska terapija učinkovita, pojasnjuje Zwitter.
Prednost imunskega zdravljenja je, da ima v primerjavi s kemoterapijo malo stranskih učinkov oziroma so hudi sopojavi redki, dodaja mag. Mojca Unk, specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Obetajo si, da bi z imunoterapijo rakavo bolezen nekoč lahko pozdravili, saj je pri bolnikih, ki se odzivajo na to zdravljenje, možnost dolgotrajnega odgovora zaradi spominskih celic velika. S citostatiki in tarčno terapijo lahko bolezen namreč le zazdravijo.
Kako izbrati bolnike?
»Vemo že, kako imunoterapija deluje, vemo, da deluje, ne vemo pa, pri katerih bolnikih bi to zdravljenje najbolj učinkovalo,« pojasnjuje Unkova.
Najbolj preučujejo, ali na učinkovitost terapije vpliva izraženost molekule PD-L1, mutiranost tumorjev in drugi biološki označevalci. Vendar vloga biomarkerjev pri imunoterapiji še ni povsem jasna, ker na imunska zdravila odgovorijo tudi bolniki, ki nimajo izražene molekule PD-L1. To delo zdravnikov zelo oteži, saj ne morejo jasno vedeti, kateremu bolniku dati imunsko zdravilo in kateremu ne.
»Vemo, da biološki označevalec PD-L1 zagotovo zoži izbor bolnikov in izboljša učinkovitost zdravljenja. Pri bolnikih z rakom pljuč, ki imajo v večji meri izražen ta označevalec, je učinkovitost zdravljenja z imunoterapijo večja kot pri standardnem zdravljenju s kemoterapijo,« pojasnjuje onkologinja. To se je izkazalo tako pri drugi liniji zdravljenja, torej kadar so bili bolniki predhodno že zdravljeni s kemoterapijo, kot pri prvi liniji zdravljenja, ko so bolniki imunoterapijo prejeli v okviru prvega zdravljenja namesto kemoterapije. V ZDA imunsko terapijo pri izbranih bolnikih že uporabljajo tudi pri prvem zdravljenju metastatskega raka pljuč. Poleg že omenjenih učinkovin nivolumab, pembrolizumab je dokazano učinkovita tudi učinkovina atezolizumab.
Poteka veliko raziskav
Na področju imunoterapije trenutno poteka zelo veliko študij, samo z učinkovino pembrolizumab denimo 332 raziskav. Farmacevtsko podjetje, ki je patentiralo to učinkovino, v zvezi z imunoterapijo raziskuje 30 vrst tumorjev, pri 19 vrstah so že določeni pozitivni rezultati. »Na nedavnem onkološkem kongresu ESMO v Köbenhavnu smo predstavili nove rezultate zdravljenja pljučnega raka, melanoma, raka ledvic, sečnega mehurja, glave in vratu, prostate, jajčnikov, hepatoceličnega raka, hodgkinovega limfoma To so vse tumorji, kjer ima imunoterapija dobre možnosti za uspeh, vendar veliko odgovorov še iščemo,« je povedala Sanja Jovanović - Dervikadić, vodja medicinskega oddelka za onkologijo pri farmacevtskem podjetju MSD.
Izvajajo tudi študije kombinacije kemoterapije in imunske terapije.
