Visoki gosti iz bogatih držav politično-gospodarskega združenja Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC) so v Sloveniji redkost. Savdska Arabija, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Bahrajn, Oman in Katar spadajo med najbogatejše države na svetu zaradi njihovega naftnega bogastva. Jutri bodo Slovenijo ponovno obiskali številni visoki gostje iz omenjene šesterice, saj se bodo udeležili prvega dneva zalivskih držav, enodnevne konference, ki jo MZZ prireja z željo po poglabljanju odnosov s tem delom sveta. Zamisel temelji na uspešnem vsakoletnem dnevu Afrike, na katerem slovenski predstavniki s sogovorniki iz afriške celine razpravljajo o razvojnih in družbenih vprašanjih, dogodek pa je hkrati priložnost za mreženje gospodarstvenikov in sklepanje novih poslov.
Brez molčečnosti ni posla
Ker naftna nahajališča v šestih zalivskih državah počasi usihajo – večinoma naj bi imela še za 40 do 50 let zalog – se njihova gospodarstva preoblikujejo in še močneje preusmerjajo v turizem, druge branže in obnovljive vire energije. Države s svojimi državnimi naložbenimi skladi že vrsto let iščejo poslovne priložnosti za oplemenitenje svojega kapitala tudi v tujini. Vsaj Katar se je v zadnjih letih zanimal za vlaganje v Slovenijo. Ko so se med nekdanjim predsednikom države Danilom Türkom in katarskim šejkom Hamadom bin Kalifo Al Tanijem med obiskom v Sloveniji stkali dobri prijateljski odnosi, se je uradna Doha močno zanimala za investicije v našo državo. Predvsem Adria Airways in slovenski luksuzni hoteli so mikali Katarce, a se pozneje zanimanje ni prelilo v posle. Ker so pogovori o prodaji Adrie pricurljali v javnost, se je katarski interes nenadoma zmanjšal.
Blagovna menjava med Slovenijo in zalivsko šesterico je sicer precej v korist slovenskega izvoza, a daleč od velikih možnosti, ki jih zaradi razvojne transformacije ponujajo tamkajšnje države. Tudi neposredne tuje investicije iz arabskega polotoka pri nas ali slovenske v zalivu so prej izjema kot pravilo. Zgolj Združeni arabski emirati in Kuvajt so pri nas doslej izvedli neposredne tuje investicije, pri čemer so ZAE v slovensko gospodarstvo vložili 18,2 milijona evrov, Kuvajt pa 1,9 milijona. Polnilnico pijač Costella je recimo prevzelo investicijsko podjetje Ardeya Global iz Združenih arabskih emiratov. Slovenska podjetja so z neposrednimi tujimi investicijami prisotna zgolj v ZAE, in sicer v višini 3 milijonov evrov.
Največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije na tem območju je Savdska Arabija. Prav ta država je vodilna sila združenja GCC, ki je bilo prvotno ustanovljeno predvsem kot neke vrste zaščitna integracija po islamski revoluciji v Iranu leta 1979, zaradi grozečega širjenja iranskega vpliva po vsem Bližnjem vzhodu. Ker uvaža skoraj vse dobrine, je še posebej zanimiva za slovensko gospodarstvo. Zanimanje za vstop na tamkajšnji trg se v zadnjih letih povečuje, priložnosti pa se ponujajo predvsem na področju hrane, opreme, lesa, elektronske opreme in farmacevtskih izdelkov.
Na zunanjem ministrstvu se zavedajo, da je prodor slovenskih gospodarstvenikov na te trge otežen, ker ni stalnega dialoga s šesterico zalivskih držav, povrh pa tudi zato, ker Slovenija na tem območju nima rezidenčnega veleposlaništva. Načrti za odprtje veleposlaništva v ZAE sicer obstajajo, vendar zanj še niso zagotovljena sredstva. Gospodarstveniki so tako – razen sodelovanja v redkih državnih delegacijah – pri prodoru na trg pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti.
Potrpljenje za prodor na trge
Največji slovenski proizvajalec sončnih elektrarn Bisol je pred leti prek slovenskih posrednikov s stiki v zalivu vstopil na trg Savdske Arabije. Čeprav za zdaj zalivski trgi spadajo med njihove manj pomembne trge, član uprave Bisol Group Dag Kralj ocenjuje, da bi lahko v naslednjih letih tam dosegli 5 do 10 odstotkov prodaje. Ključno za uspešno poslovanje na tem območju je najti dobrega lokalnega poslovnega partnerja z obsežno mrežo, razumevanjem lokalnega trga in videnjem prihodnjega potenciala v fotovoltaiki. Še pomembneje pa je, da kupci prepoznajo podjetje kot partnerja, dodaja Kralj.
»Neposredna prodaja na te trge ni mogoča in pravilo je, da moraš najti lokalnega zastopnika,« se s Kraljem o možnostih prodora na zalivske trge strinja Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol, ki je na tamkajšnjih trgih prisotno že kakšnih deset let. Tako Olaj kot Kralj opozarjata, da je pri prodoru na zalivske trge treba imeti veliko potrpljenja. »Točno devet let je minilo, da smo realizirali prvi projekt pokrite nogometne dvorane v Dubaju. Zgolj kot zanimivost: kupec druge naše večnamenske balonske hale v Abu Dabiju je vojska ZAE in za to, da so nas sprejeli kot dobavitelja, smo potrebovali dve leti skoraj vsakotedenske komunikacije,« pripoveduje Olaj. Kot pravi, jim je nezaupljive Arabce uspelo s prvimi referenčnimi objekti v ZAE in Savdski Arabiji prepričati, da so njihove hale lahko cenovno zelo ugodna rešitev za tamkajšnje podnebne razmere. To se je poznalo tudi pri prodaji v zalivu, kjer danes ustvarijo že 15 odstotkov prometa.
