Italija se lahko pohvali s 361 avtohtonimi vrstami trte, več kot polovica vseh italijanskih vin je narejena iz teh sort. In če kdo pozna italijanska vina, potem je to Walter Filiputti, sommelier, ljubitelj vina in predavatelj na agronomski fakulteti v Milanu. V svet vina je zašel že kot otrok, saj je bilo v gostilni, ki jo je imel njegov oče, vino tako pomembno kot hrana. Čeprav je želel postati računovodja, je bila povezanost z vinom premočna in postal je »doktor za vino«, eden najuglednejših italijanskih sommelierov. Svojo obsežno knjigo Moderna zgodovina italijanskega vina, ki je izšla v angleščini in italijanščini, je predstavljal tudi na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.
Filiputti je prepričan, da je zgodba o italijanskem vinu velika družbenogospodarska zgodba, ki se je začela v sedemdesetih letih in gre ob bok italijanski zgodbi o modi. »Pred tem je bilo vino le pijača. Niso ga pili zaradi okusa, temveč zato, ker je bilo dostopno, pogosto celo namesto hrane, ki je je primanjkovalo. V sedemdesetih letih pa so ljudje spoznali, da je vino lahko tudi užitek, in danes že tretje generacija italijanskih vinogradnikov žanje uspehe, ki temeljijo na tem razcvetu,« je razložil Filiputti. Njegova knjiga temelji na tezi, da se je skozi vino razvilo gospodarstvo, a tudi družba. Denimo Italija ima najvišji odstotek žensk, ki delujejo v vinski industriji. »Ženske so boljše degustatorke kot moški, saj imajo bolj razvit okus,« je zatrdil. Seveda pa je pri tem poudaril tudi, da so ženske v italijanski vinski industriji popolnoma enakopravne.
Najboljše belo vino na svetu
Hkrati je Italija postala vodilna svetovna proizvajalka in izvoznica vina: »Skozi vino se je Italija tudi gospodarsko razvila. Pa tudi turistično. Zaradi vina ljudje spoznavajo majhne vasice, za katere sicer ne bi niti slišali. Prek vina ljudje spoznavajo ljudi.«
Filiputti poudarja, da je vsako vino še kako vezano na zemljo: »Zemlja pravzaprav določa vino, mu daje enkratnost. Zato mora biti tudi vinogradnik usklajen z naravo, s svojo zemljo.« Prepričan je, da je že na etiketi vina zapisana vsa zgodba o deželi, od koder prihaja, o človeku, ki ga je naredil. Zaradi tega vino pripoveduje veliko širšo zgodbo kot le tisto o pijači.
Kot rojeni Furlan Walter Filiputti prisega na furlanska vina. In to bolj na bela kot rdeča. »Pri belih vinih smo že dosegli vrhunsko kakovost. Rdeča pa so delikatnejša, tako da potrebujemo še nekaj časa, da popolnoma uskladimo njihov okus,« je prepričan. Zato ni čudno, da je prisotnim na predstavitvi tako ponosno odprl steklenico Jermannove vintage tunine 2014: »Zame je to najboljše belo vino na svetu, vino, ki je spremenilo zgodovino italijanskega vina.« Pri tem mu res ne gre oporekati.
In ko je že omenil gospodarski uspeh italijanskih vin, ne gre pozabiti, da je trenutno italijanski prosecco najbolj priljubljeno peneče se vino na svetu. »Tako je, ker so se v pravem trenutku na pravem mestu znašli ljudje, ki so ga znali prodati. In ga seveda znali tudi vrhunsko narediti,« je obrazložil uspeh tega vina. Sicer ga rad pije, a ni njegovo najljubše tovrstno vino. Kar zadeva peneča se vina, ga trenutno najbolj navdušuje penina ribolle gialla collavini iz, kot že ime pove, rumene rebule, ki raste v Cornu di Rosazzu v oklici Vidma: »Rebula je eno najstarejših sort v Furlaniji in je končno dobila veljavo tudi kot vrhunsko vino.«
