Makedonija ima velike politične in gospodarske težave, po oceni mnogih analitikov so demokracijo ukradle stranke, državne ustanove vodijo iz pisarne vladajoče stranke VMRO-DPMNE premierja Nikole Gruevskega, Makedonijo je zapustilo 600.000 državljanov. V vroči in na trenutke strastni predvolilni kampanji so volilci slišali veliko obljub, a sam volilni dan je nasprotno od nekaj zadnjih volitev potekal relativno mirno. Politiki so proti koncu dneva drug drugega pozivali, naj vendarle sprejmejo rezultate, kakršni pač bodo, očitno zavedajoč se, da je nadaljevanje politične krize in razreševanje nasprotij na ulici zadnje, kar Makedonija zdaj potrebuje.
Očitna je tudi bojazen, da bi se nasprotujoča bloka znašla v pat položaju, ko nobena stran ne bi mogla oblikovati stabilne parlamentarne večine. Tudi v Bruslju verjetno pozorno spremljajo makedonske volitve, kajti nanj letijo očitki, da je v Makedoniji, ki je dobila zeleno luč za proces pridružitve, omogočil odklon v smeri nacionalnega populizma, katerega prva žrtev je bila demokracija.
V Makedoniji ne poznajo vzporednih volitev in neuradnih projekcij, zato so bili makedonski volilci tudi v nedeljo do poznih ur obsojeni na podatke, ki so jih sporočali s sedežev dveh najmočnejših strank: že deset let vladajoče desne populistične VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega in opozicijske Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva.
Prvi dosegljivi podatki, zbrani po preštetih manj kot 10 odstotkih glasov volilcev, so pokazali nekajodstotno prednost koalicije, ki jo vodi vladajoča VMRO-DPMNE, a je bilo prezgodaj, da bi sklepali, kateri stranki kaže bolje.
Znan pa je podatek o udeležbi. Na volišča se je odpravilo okoli 68 odstotkov volilcev, kar je najvišja udeležba v samostojni Makedoniji. Analitiki so to takoj ocenili kot svojevrsten referendum, ki je pokazal, da so razmere v državi takšne, da volilcev ne pustijo ravnodušnih in so ti s svojo množično udeležbo sporočili politikom, da je skrajni čas, da nekaj ukrenejo.
Dokler izida volitev ne bo sporočila državna volilna komisija, to pa naj bi se zgodilo predvidoma šele po polnoči, so od strankarskih aktivistov pridobljeni podatki vprašljivi. Nič manj kot sam izid pa je bilo znova v ospredju vprašanje regularnosti volitev oziroma število primerov (poskusov) volilnih prevar. Medtem ko je vodja delegacije opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), poslanec v slovenskem državnem zboru Roberto Battelli sporočil, da niso opazili resnejših kršitev ali dobili informacij o njih, sta dve makedonski civilni pobudi Most in Civil sporočili, da je bilo prevar veliko – od fantomskih glasov, glasov na podlagi za nekaj deset evrov »izposojenih« osebnih izkaznic in »kupljenih« glasov do pomanjkljivih in dvojnih volilnih seznamov.
Razlika v eni sami točki
Ali je bilo takšnih primerov toliko kot na prejšnjih volitvah leta 2014, ko poražena SDSM zaradi dokazanih volilnih prevar ni želela priznati regularnosti volitev takoj po zaprtju volišč, bo verjetno bolj jasno danes. V nedeljo se to ni zgodilo, a kljub temu je jasno, da se Makedonija oziroma stranke še niso znebile navade, da na izid volitev poskušajo vplivati mimo demokratičnih volilnih pravil.
Volilcem se ni bilo lahko odločiti se med velikimi obljubami obeh strani o boljšem življenju, subvencijah, dvigu plač, velikih gradbenih projektih, prihodu tujega kapitala, izboljšavah v šolstvu, zdravstvu in sociali, ki se jih ne bi sramoval niti Donald Trump. VMRO-DPMNE in SDSM sta se v resnici razlikovali v samo eni točki. Slednja je zagotavljala, da bo v državo pripeljala demokracijo in končala desetletje partijske ugrabitve vseh segmentov države oziroma njenih institucij ter odvzela premoženje vsem tistim, ki so izkoristili partijski položaj za bogatitev. Premier Nikola Gruevski je z demokracijo zadovoljen, želi pa si še bolj okrepiti nacionalna čustva in ponos.
Če SDSM vendarle premaga volilno propagandno mašinerijo VMRO-DPMNE, ga čaka izjemno težka naloga postopne transformacije države in družbe.
