Mladi planinec, ki je z družino preživljal krajši oddih v okolici Kranjske Gore, se je za usodni podvig odločil že v petek zvečer. Načrt je zaupal svojim bližnjim in se v soboto zgodaj zjutraj odpravil na pot. Okoli druge ure popoldne so gorski reševalci prejeli klic njegovega zaskrbljenega očeta, pripoveduje načelnik GRS Rateče Marko Kopavnik. »Skrbelo ga je, da sinov telefon že dlje časa zvoni v prazno, čeprav se je bil sicer vajen redno javljati s poti.«
Usodni zdrs na poti do vrha
Oče 18-letnika se je po Kopavnikovih besedah že sam odpravil v Tamar, od koder je proti Poncam krenil mladenič, iskanja pa so se lotili tudi rateški gorski reševalci. Prav ti so kakih 150 metrov pod vrhom Srednje Ponce mladega planinca našli pod potjo s hudimi poškodbami, ki jim je pred njihovim prihodom podlegel. Vse kaže, da je zdrsnil na poledenelem pobočju tik pod ciljem. S pomočjo helikopterja Slovenske vojske so ga prepeljali v dolino in ga predali pogrebni službi. V soboto so morali gorski reševalci posredovati sicer že ob osmih zjutraj, ko je helikopter Slovenske vojske v jeseniško bolnišnico prepeljal planinca, ki se je poškodoval nad Doličem. Ob štirih popoldne sta se na Škrlatici zaplezala dva planinca. Posredovali so gorski reševalci GRS Mojstrana in Rateče, ki so planinca s pomočjo helikopterja rešili iz stene in ju nepoškodovana prepeljali v dolino. Ob desetih dopoldne je blizu Korošaških slapov nad vasjo Klemenčevo v občini Kamnik na glavo ene izmed pohodnic na brezpotju in na zelo nevarnem terenu padla skala in jo hudo poškodovala.
V nedeljo dva smrtna primera
Še bolj tragična pa je bila nedelja. Pod goro Olševa v občini Solčava je okoli 11. ure spodrsnilo planinki, ki je omahnila v globino in se pri tem tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju nesreče. Celjski gorski reševalci in posadka helikopterja Slovenske vojske so umrlo planinko prepeljali v dolino. »Planinka sicer ni bila sama, a je hodila nekoliko naprej od skupine, tako da verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kaj točno se je zgodilo. Hodili so po nemarkirani, lovski poti. Zdrsnilo ji je na strmem pobočju, omahnila je 200 metrov in ni ji bilo več pomoči,« je povedal Aleš Kovač iz GRS Celje.
Pozno popoldne pa so o tragični nesreči spet poročali še z gorenjskega konca, natančneje s Škrlatice. »Helikopter Slovenske vojske je danes popoldan z zasneženega melišča pod severno steno Škrlatice s policistom gorske enote in gorskimi reševalci prepeljal mrtvega moškega. Moški je bil opremljen za zimske razmere v gorah, kakršne so na Škrlatici, okoliščine pa kažejo na padec osebe s stene in usodne poškodbe. Policisti v povezavi z identiteto moškega in o okoliščinah dogodka še zbirajo obvestila in vodijo postopek,« je včeraj zvečer sporočil tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Bojan Kos.
Zima je, ne pozabite!
Čeprav v nižinah vladajo prijetne vremenske razmere, zaradi inverzije pa so bile v zadnjih dneh tudi v gorah temperature visoke, gorski reševalec Marko Kopavnik opozarja: »Nad 2000 metri je zima s snegom. Planinski podvigi so zahtevnejši, kot je videti na prvi pogled. Del poti je morda kopen in bi ga teoretično lahko prehodili v supergah, vendar je za zdrs dovolj le malo pomrznjenega terena.« Ob tem gorski reševalci opozarjajo na ustrezno zimsko planinsko opremo, kamor spadajo tudi cepin in dereze. Predvsem slednje morajo biti namenjene hoji po hribih, tiste, ki so v pomoč pri mestnih sprehodih, kadar so pločniki poledeneli, namreč niso dovolj.
Sestopi pogosto nevarnejši od vzponov
Zdrs, ki je bil ta konec tedna očitno usoden vsaj za dva smrtna primera, je tudi sicer v statistiki, ki jo vodijo gorski reševalci, najpogostejši vzrok za gorske nesreče pri nas. Pogosteje se zgodi med povratkom v dolino, opaža predsednik GRZS Igor Potočnik. »Planinci se veselijo, ko pridejo na vrh. Noge so utrujene, koncentracija popusti, včasih popijejo tudi kakšno šilce preveč. Treba se je zavedati, da se planinski podvig ne konča na vrhu, temveč v dolini oziroma doma.«
Strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi pa ga dopolnjuje z nasvetom o natančnem načrtovanju izleta v gore na podlagi verodostojnih informacij in ne po trenutnem navdihu. Vselej pa je priporočljivo v gore zahajati v družbi ali pa svoj natančen načrt zapisati oziroma ga s kom deliti, saj bodo tako reševalci hitreje na kraju, če načrte prekriža nezgoda.
