Naslov je dobila leta 1976 na festivalu v Indiji, ki so se ga takrat udeležili vsi največji romski pevci. Enkraten festival. Ni imel ponovitve, a od takrat se je vedelo. Kralj v moški kategoriji je Šaban Bajramović, v ženski pa Esma Redžepova. Rodila se je leta 1943 v Skopju v etnično skrajno mešani družini. Po dedu, ki je bil rojen v Tirani, je bila katoliška Rominja, medtem ko je bila babica, po kateri je dobila ime, v Iraku rojena Judinja. Pretežen del življenja je Redžepova preživela v Skopju, vse življenje pa si je ob pevski karieri s svojim vplivom prizadevala za izboljševanje položaja Romov v Makedoniji. Ki se je, Makedonije namreč, danes drži sloves, da je do Romov najbolj dobronamerna evropska država. Nič od tega ne bi bilo brez glasbe. Da je sploh postala pevka, je staršem, ki so temu nasprotovali, zagrozila s samomorom. Težava je bila njena starejša sestra, ki je pobegnila pred dogovorjeno poroko in postala pevka v Ohridu. Vendar to ni bila Usnija Redžepova, ki je svet zapustila leta 2015. Esma in Usnija nista bili sestri, niti sorodnici. Imeli sta enak priimek in sestrski odnos. In bili sta Titov pevski adut pri diplomatskih srečanjih. Njuno petje je širilo gibanje neuvrščenih. Po njunih nastopih so se podpisovali meddržavni posli. Male Esme se ni dalo ustaviti. Skrivaj se je udeležila tekmovanja mladih talentov in na njem zmagala. V občinstvu je sedel tudi Stevo Teodosievski, takrat mladi progresivni harmonikar in kasneje tudi njen soprog. Ko je slišal malo Esmo, je prek svojega klarinetista Meda Čuna prepričal Esmine starše, da so ji dovolili peti v njegovem bendu. Posneli so Čaje Šukarije, pesem, ki je vse obrnila. V prevodu naslov pomeni Lepo dekle ali tudi Dobro dekle, pesem pa govori o tem, kako lepo dekle na zabavi s svojo mirnostjo ter vljudnostjo ignorira snubca, medtem ko jo ta roti, naj ga pogleda. »Dekle lepo in dobro, ne beži od mene, izza mojega hrbta,« se v prevodu glasi del besedila. Ki ga je Redžepova napisala sama. Pri devetih letih. Pri 13 letih je bila vsejugoslovanska zvezda in prva, ki je pri neromskem občinstvu uspela s pesmijo v romskem jeziku.
