Predsednik republike Borut Pahor mora v začetku prihodnjega leta skozi parlamentarno proceduro spraviti kar štiri kandidate za ustavnega sodnika. Gre za zelo pomemben in zahteven projekt, saj ga čaka veliko število (kar 23) prijavljenih kandidatov in preračunavanja poslancev, koliko mest bi moralo pripasti kateri od političnih opcij, začeli pa so se tudi že pritiski, kdo na Pahorjevem seznamu nikakor ne sme manjkati. Občutek usodnosti še stopnjuje napoved prvaka SDS Janeza Janše, da je imenovanje četverice ustavnih sodnikov zadnja velika naloga sedanje koalicije, zaradi katere »centralni komite Foruma 21« to sploh še drži pri življenju.
Janša opozarja Pahorja na volitve
Julija letos je bil Pahor pri izbiri kandidatov za nova ustavna sodnika uspešen: s pomočjo političnega kupčkanja po principu en levi – en desni so poslanci potrdili Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Takšnemu razmerju pa naši sogovorniki iz koalicije tokrat niso naklonjeni. Na predsednikovem seznamu naj bodo (vsaj) trije kandidati, ki jim je bližja levosredinska opcija, si želijo. Hkrati pa verjamejo, da bo Pahorja – tudi v luči bližajočih se predsedniških volitev – spet vleklo k političnemu uravnoteženju. Pa tudi, da bo muke predsedniku države povzročala predvsem kandidatura dvojnega doktorja prava in predavatelja na Harvardu Klemna Jakliča.
Janez Janša je v intervjuju za Nova24TV pred desetimi dnevi izračunal, da bo Pahor na prihodnjih volitvah dobil »na desettisoče glasov manj«, ker je za evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu predlagal štiri in ne zgolj tri kandidate, s čimer je omogočil, da so poslanci Jakliča izločili. »Volitve ustavnih sodnikov bodo zanimiv test za to slovensko politično greznico in tudi za predsednika države, ki je prvič Jakliča zmanipuliral,« je novo zmanjšanje števila Pahorjevih glasov, če bo dvojnega doktorja ponovno »zmanipuliral«, napovedal prvak SDS. Da bi kot ustavni sodnik »doprinesel prispevek najvišjih odlik«, so predsedniku republike v priporočilnem pismu sporočili tudi Jakličevi ugledni profesorski kolegi s Harvarda.
Video zoper Betettovo še pred očmi
Vendar se vsaj za zdaj zdi Jakličev uspeh malo verjeten. Podpore Združene levice dvojni doktor, ki je zbrane na protestnih shodih v podporo Janši označeval kot zadnji branik prava, nikakor ne more pričakovati. Prav tako zanj ne nameravajo glasovati v DeSUS. »Z veseljem bi ga podprl, če ne bi tako agresivno in nedržavotvorno zanj lobirali vsi, ki si ne želijo neodvisnega pravosodja,« nam je dejal poslanec SD Jan Škoberne. Pri tem je imel verjetno v mislih tudi dogajanje pri potrjevanju sodnikov ESČP, zaradi katerega Jakličevemu imenovanju nasprotuje tudi večina naših sogovornikov iz SMC.
Ker Jaklič ni bil na seznamu treh kandidatov, ki jih je za sodnike ESČP potrdil državni zbor, so skušali predstavniki SDS s pomočjo poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) zrušiti celotno slovensko kandidatno listo. Ker jim to ni uspelo, so se lotili diskreditiranja Nine Betetto. Večini članov parlamentarne skupščine Sveta Evrope so posredovali video, v katerem je bila označena kot kršiteljica človekovih pravic v procesu Patria in pri obravnavi povojnih pobojev.
Tokrat pa sta se Jaklič in Betettova spet znašla v skupni zgodbi – tudi začasna predsednica vrhovnega sodišča se namreč poteguje za položaj ustavne sodnice. Niti njej niti Jakliču naši sogovorniki iz poslanskih vrst ne očitajo pomanjkanja strokovnih referenc za omenjeno mesto, zaradi njene polarizirajoče pretekle vloge pa tudi Betettove mnogi na Pahorjevem seznamu raje ne bi videli.
Krivic o Jakliču: »osebnostno« neprimeren za sodnika
Med drugimi prijavljenimi, ki kandidirajo za štiri mesta, so še dekan ljubljanske fakultete za družbene vede in nekdanji notranji minister Rado Bohinc, profesorja in profesorica z ljubljanske pravne fakultete Vid Jakulin, Matej Accetto in Katja Šugman Stubbs, vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, vrhovni sodnik Mile Dolenc, pravnik v evropskem parlamentu Andrej Auersperger Matić, Rok Svetlič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem...
»Ustavna zamisel je, da predsednik republike in državni zbor v dialogu izbereta najboljše ustavne sodnike,« pravi nekdanji ustavni sodnik, profesor Ciril Ribičič. »Pri tem naj bi predsednik poudarjal strokovna merila proti političnim. Če jih ne, deluje kot kandidacijska komisija državnega zbora,« opozarja.
Nekdanja predsednica ustavnega sodišča, profesorica Dragica Wedam Lukić se zavzema za to, da bi bila sestava ustavnega sodišča raznovrstna, vendar po strokovni in ne zgolj po politični oziroma svetovnonazorski plati. »Ker odloča o širokem spektru zadev, sodišče potrebuje ustavnopravne, civilnopravne in kazenskopravne strokovnjake, ki prihajajo s fakultet, sodišč, tožilstva in iz odvetništva,« pravi Wedamova.
Strokovno pisanje kandidata Jakliča, ki je trenutno najbolj izpostavljen, je Wedamova ocenila kot dobro, razočarana pa je nad tem, »da so nekateri njegovi tviti na meji spodobnosti«. Jaklič je na družbenem omrežju Twitter večkrat objavil ali posredoval zapise, ki – zlasti v kontekstu procesa Patria – omalovažujejo sodstvo in pravno stroko ter jima pripisujejo komunistično kontinuiteto. O njegovem tvitu »Ajde Šorli, stisni komija« (ki naj bi diskreditiral predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, a ga je Jaklič kasneje izbrisal oziroma ga na njegovem profilu ni mogoče najti) je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic v Delu nedavno zapisal, da gre za »pobalinsko-janševski« stil pisanja. Jaklič se mu »osebnostno« ne zdi primeren za ustavnega sodnika.
