Videti je kot ličilo za ustnice, a je naprava, v kateri je skrit majhen mikroskop, ki poveča vzorec sline na koščku filma, pametni telefon pa potem analizo slike prevede v preprost graf, ki uporabnici pokaže njeno »petdnevno okno plodnosti«. Ovulacijski test, ki koristi predvsem ženskam s težavami pri zanositvi, so razvili v južnokorejskem zagonskem podjetju Vital Smith. Aplikacijo so poimenovali b bless, kot pojasnjuje Aiden Hwang, soustanovitelj in finančni direktor start-upa iz Seula, v katerem nihče od sedmih zaposlenih ni starejši od 30 let, zato »ker črka b spominja tudi na nosečniški trebuh«.
»Naša rešitev temelji na uporabi preprostega vzorca sline in mobilne naprave ter omogoča pogostejši, natančen, poceni in za uporabo preprost pristop k testiranju,« pravi James Seok, izvršni direktor Vital Smitha. Južnokorejsko podjetje je eno od štirih podjetij iz letošnjega pospeševalnika Grants4Apps Accelerator, ki ga zadnja tri leta prireja farmacevtski velikan Bayer kot mentorski program za zagonska podjetja s področja digitalnega zdravja. V berlinski diviziji Bayer Healthcare izbranim start-upom za sto dni ponudijo delovne prostore in 50.000 evrov semenskega kapitala za nadaljnji razvoj projektov in poslovnih modelov, pri tem pa jim z nasveti pomagajo Bayerjevi strokovnjaki in zunanji podjetniki oziroma menedžerji. Leta 2014 se je na Grants4Apps prijavilo 70 zagonskih podjetij, lani že 215, letos pa 408 start-upov iz 66 držav. V letošnji program, bolj posvečen projektom s terapevtskih področij, so se uvrstila štiri podjetja s povsem različnih koncev: z Madžarskega, iz Južne Koreje in Nemčije in, prvič, iz Afrike. Konec novembra so na berlinskem sedežu Bayerja predstavila svoje projekte.
Pametni telefon pomaga diabetiku
»Za zdravstveno varstvo držav v razvoju je značilna velika potreba po rešitvah pri povezavi z oddaljenimi območji. Naša platforma omogoča pacientom, da se varno in zaupno povežejo z zdravniki,« je v Berlinu povedal Raindolf Owusu, izvršni direktor podjetja Oasis Websoft, zagonskega podjetja iz Gane. Pred dvema letoma, ko oboleli ob izbruhu ebole niso mogli priti do relevantnih informacij o bolezni, so se v Oasisu lotili oblikovanja storitve, ki bi zdravstveno varstvo čim bolj približala pacientom, in nastala je mobilna aplikacija bisa (ganska beseda za »vprašaj«), ki omogoča uporabnikom pametnih telefonov anonimne pogovore (tudi prek videoklica) z zdravstvenimi delavci. Aplikacija ponuja pomoč tudi pri preventivi, objavlja informacije o epidemiologiji in patogenezi pogostih bolezni ter pomaga z nasveti o preprečevanju širjenja epidemij. Doslej je bisa pridobila skoraj 20.000 uporabnikov, med katerimi prevladujejo mestni prebivalci. Ker bi za uporabnike radi ostali brezplačni, bodo poskušali sredstva za delovanje pridobiti od zdravstvenih organizacij in z oglaševanjem. »Pospeševalnik v Bayerju nam je omogočil, da izpopolnimo svojo tehnologijo, naučili smo se veliko o poslu in zdaj znamo svojo storitev monetizirati,« še pravi Raindolf Owusu.
Dve podjetji iz letošnjega Bayerjevega pospeševalnika razvijata zdravstvene storitve s pomočjo umetne inteligence. Madžarski Turbine virtualno oblikuje učinkovite kombinacije zdravljenja raka. »S svojo rešitvijo kombiniranih terapij želimo napovedati, kako se bodo različni tipi raka odzvali na zdravljenje, pri tem pa prepletamo podatke iz najnovejših raziskav in umetno inteligenco, da bi lahko zanesljivo ponazorili zapletene posege zdravljenja,« pojasnjuje glavni tehnični direktor Turbine Szabolcs Nagy.
Nemški start-up Xbird poskuša z umetno inteligenco pomagati bolnikom pri zgodnjem odkrivanju znakov bolezni oziroma njenem poslabšanju. Zato razvijajo algoritme strojnega učenja, ki preučujejo podatke iz pacientovega pametnega telefona. »Naš algoritem skozi tipala v pametnem telefonu zazna mikrogibe in jih prevede v dnevne dejavnosti, ki vplivajo na stanje bolnika. Z upoštevanjem teh digitalnih biomarkerjev je mogoče postaviti bolezenske znake v kontekst in napovedati njihovo ponovitev, preden bo prepozno,« pravi Sebastian Sujka, izvršni direktor v Xbirdu. Njihova aplikacija je za zdaj v komercialni rabi za paciente s sladkorno boleznijo, ki močno vpliva na počutje in vedenje pacienta. »Vendar je tehnologijo mogoče uporabljati praktično za katero koli drugo bolezen in terapevtsko področje, na primer pri kardiovaskularnih boleznih, raku in hemofiliji. Tehnološko to ni velik problem, poslovno pa bo potrebnega veliko dela,« pravi Matteo Carli, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja.
Vzajemno učenje
»Zelo smo zadovoljni z izkušnjo v Bayerjevem pospeševalniku. V stotih dneh smo se ogromno naučili o poslovni strategiji in trženju, medicinski strokovnjaki pa so nam zelo pomagali pri protokolih za klinične raziskave,« je na predstavitvenem dnevu v Berlinu povedal Aiden Hwang. »Za Vital Smith je to zelo pomembno, saj ne želimo ostati le pri ovulacijskem testu, ampak želimo zrasti v podjetje za razvoj medicinskih naprav.«
Reinhard Franzen, izvršni podpredsednik divizije Bayer Healthcare, ki kot vodja trgovine za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike upravlja približno šest milijard evrov letnega prometa, pravi, da pri pospeševalniku Grants4Apps ne gre za denar. »Smo podjetje, ki ga poganja dobiček, vendar pri našem pospeševalniku to ni v ospredju. Naš glavni cilj je bolj usmerjen k spreminjanju podjetniške in poslovne kulture, k izmenjavi z mladimi, inovativnimi umi v digitalnem zdravju.« Za Bayer je pri tem projektu pomemben vpogled v intuitivnost in postopnost startupovskega razmišljanja. Od zagonskih podjetij se učijo predvsem to, da je mogoče zamisli uresničiti zelo hitro. Po drugi strani tudi morebitnega neuspeha ne razumejo negativno in takoj začnejo uresničevati drugo podjetniško idejo.
Birokratske ovire
Lani je bila v Bayerjevem pospeševalniku peterica start-upov iz Estonije, ZDA, Kanade, Nemčije in s Kitajskega. Sendinaden Limited s sedežem v Šanghaju razvija pametne nosljive naprave, njihov prvi izdelek pa je s 3D-tiskalnikom izdelana maska za prebivalce metropol, povezljiva z mobilno aplikacijo, ki meri kakovost uporabnikovega vdiha in izdiha. Estonci razvijajo mobilno aplikacijo medikeep, s katero uporabnik nadzoruje podatke o zdravilih, ki jih jemlje, obenem pa ga opozarja, kdaj mora zdravilo vzeti. Ameriška spletna platforma serona omogoča natančno in dostopno testiranje hormonov, aplikacija pa je posebno uporabna pri menopavzi in endometriozi. Kanadčani so razvili vitameter, napravo oziroma aplikacijo za analiziranje vsebnosti vitaminov v uporabnikovem organizmu. V nemškem podjetju Viomedo pa so se lotili povezovanja pacientov, ki jih ni mogoče učinkovito zdraviti s standardnimi načini zdravljenja, in kliničnih študij, inovativnega raziskovalnega zdravljenja, ki lahko za te paciente pomeni edino upanje.
Na letošnji predstavitvi v Berlinu je poleg ducata drugih start-upov z inovativnimi zasnovami aplikacij digitalnega zdravja sodeloval tudi Eckard Jokisch, strokovnjak za skladnost z evropsko zakonodajo. Optimistični, energije polni dan predstavitev je nekoliko skalilo njegovo opozorilo, da bo od marca prihodnjega leta veljala precej zapletenejša in strožja zakonodaja o medicinskih pripomočkih. Bruseljski birokratski duh bo tako verjetno precej otežil prihodnost zagonskih podjetij, ki snujejo rešitve za milijone bolnikov.
