»Evropska nagrada je spodbuda za prihodnje delo, zagotovo pa bomo izboljšali tudi prepoznavnost,« pravi Marko Rant, direktor zagonskega podjetja Borza terjatev, ki je včeraj v ljubljanskem ABC-pospeševalniku odneslo prestižno nagrado Central European Startup Awards (CESA) v kategoriji najboljših »fintech« startupov.

Gre za optimistične besede startupovca, saj po statistiki skoraj polovica vseh malih na novo ustanovljenih podjetij v prvih treh letih delovanja sploh ne preživi. Spodbudno pa je, da pri nas po podatkih OECD število zagonskih podjetij vztrajno raste. Povečuje se tudi skrb za njihovo promocijo in zbiranje zagonskih sredstev, tudi na evropski ravni. Slovenija ima tudi razlog več za praznovanje startupovega duha, saj so za veliki finale razglasitve prestižne evropske nagrade za startupovce izbrali prav Ljubljano.

Slovenci najboljši finančnotehnološki startupovci

Dogodek in tekmovanje je zagnala ekipa startupovcev iz Danske in Madžarske, podpirajo pa ga partnerji, kot so Google, Amazon, IMB in SAP. Ljubljansko podjetje Borza terjatve je bilo ustanovljeno že leta 2011, aktivno pa deluje od lanskega novembra. In kaj sploh počnejo? Malim in srednje velikim podjetjem, ki so dobavitelji »bluechipov«, in državnim podjetjem omogočajo, da prodajo svoje terjatve na borzi in zanje prejmejo takojšnje plačilo. Povedano drugače: s spletno platformo združujejo kupce in prodajalce poslovnih terjatev. Kot pravi direktor Rant, se je v letu dni na spletni platformi registriralo že okoli 280 podjetij, zbrali pa so okoli 5 milijonov evrov terjatev. Svojo dejavnost želijo širiti tudi na poljski, češki in madžarski trg. Ker gre za mlado ekipo s štirimi zaposlenimi, bodo letos ustvarili le 20.000 evrov prihodkov. »Provizije pri terjatvah so namreč zelo majhne, v začetku leta pa smo ponujali tudi brezplačno trgovanje na spletni platformi, zato so tudi zaslužki skromni,« je pojasnil Rant.

Start-up – startaj in upaj!

Po podatkih ameriške revije Forbes kar 90 odstotkov zagonskih podjetij na globalni ravni propade. V Sloveniji preživi eno od desetih zagonskih podjetij. Pri nas na leto nastane od 120 do 150 srednje in visoko tehnoloških zagonskih podjetij, med njimi sta le eno ali dve takšni, ki uspeta tudi na svetovni ravni in zaposlujeta več kot 100 ljudi. Okoli 30 odstotkov teh podjetij se uveljavi na regionalni ravni in na letni ravni ustvarijo od 1 do 1,5 milijona evrov prihodkov. Ostala podjetja ostanejo izjemno majhna ali pa propadejo. Hkrati pa zagonska podjetja ustvarjajo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, zato so zagonska podjetja pomemben dejavnik gospodarskega razvoja naše države.