V pismenosti zelo napredovali, a šola redkim v veselje

Slovenskim šolarjem šola ni v užitek

Tako kot raziskava TIMSS je tudi PISA pokazala, da naši šolarji pri učenju ne uživajo: manj od nas uživajo samo še Nizozemci. Primerjava rezultatov raziskav PISA 2006 in PISA 2015, ko je bilo naravoslovje prav tako glavno področje preverjanja, kaže, da je lani še manj otrok poročalo, da jim je ukvarjanje z naravoslovjem v užitek. Raziskovalci so podobno negativen odnos do učenja zaznali v najuspešnejših azijskih državah in na Finskem, kjer še vedno dosegajo izvrstne rezultate, a hkrati že lep čas nazadujejo.

Na testih iz naravoslovne pismenosti so slovenski učenci dosegli 513 točk; povprečje OECD je 493 točk. Najboljši so bili Singapurci, ki so dosegli 556 točk; najboljši so bili na vseh treh področjih. Podobno znanje naravoslovja kot slovenski šolarji so pokazali vrstniki iz Kitajske, Južne Koreje, z Nove Zelandije, iz Avstralije, Velike Britanije, Nemčije in Češke. Pomembno višje dosežke so v Evropi dosegli le Estonci (534 točk) in Finci (531 točk). Dober in obenem slab podatek je, da je drugo, temeljno raven znanja, ki omogoča normalno življenje in nadaljnje izobraževanje, doseglo le 85 odstotkov 15-letnikov. Slab zato, ker osnovno šolo konča 15 odstotkov naravoslovno nepismenih otrok in ker se ta delež ne znižuje. Dober zato, ker je vseeno boljši od povprečja OECD. Najvišji ravni v Sloveniji dosega dobra desetina otrok.

Pri matematiki v EU boljši le Švicarji in Estonci

Pri matematični pismenosti so naši šolarji dosegli 510 točk (Singapurci 564), kar je močno nadpovprečen in pomembno višji dosežek kot leta 2012. Od evropskih držav nas prekašata le Švica in Estonija. Osnovne ravni znanja v matematiki ni doseglo 16 odstotkov učencev. Dobra novica je, da se je delež učencev z najnižjimi dosežki od leta 2012 pomembno znižal (z 20 na 16 odstotkov). Delež najboljših učencev je ostal enak.

Najbolj razveseljujoče je precejšnje izboljšanje v bralni pismenosti. Slovenski šolarji so dosegli nadpovprečen in za 24 točk boljši rezultat kot pred tremi leti, ko smo bili podpovprečni. V Evropi so boljši od nas Finci, Irci, Estonci in Norvežani. Dr. Mojca Štravs s Pedagoškega inštituta je povedala, da je Slovenija edina država, kjer so se od leta 2012 povišali deleži učencev z najvišjimi dosežki in znižali deleži tistih z najnižjimi. Raziskava je pokazala, da so bila dekleta znova precej boljša v bralni pismenosti, ta razlika je ena od največjih v OECD. Na drugih dveh področjih ni zaznati razlik v spolu. Spodbudna je tudi ugotovitev, da so se dosežki v bralni pismenosti izboljšali v vseh slovenskih regijah, razen v pomurski, kjer pa so napredovali že v PISA 2012. Glede razmerja med višino sredstev in dosežki pa je dr. Štravsova povedala, da ob nizkem deležu denarja za izobraževanje vsak vloženi evro zviša dosežke, ob razmeroma visokem deležu – sem se uvršča tudi Slovenija – pa je bolj učinkovito sredstva, ki so na voljo, ustrezno razporediti. V Sloveniji bi na primer morali več denarja nameniti izobraževanju učiteljev.

Za dobre prakse zmanjkalo denarja

Ministrica Maja Makovec Brenčič je poudarila, da raziskavi PISA in TIMSS kažeta visoke dosežke; zlasti je bila vesela napredovanja v bralni pismenosti. »Izboljšanje odraža tudi uspešnost ukrepov, ki so bili v zadnjem času vpeljani v slovensko izobraževanje,« je dejala in dodala, da bo treba raziskati vzroke za nizko motivacijo. Na novinarsko vprašanje, kateri konkretni ukrepi so prispevali k izboljšanju, je odgovorila, da je bilo teh ukrepov več. Med njimi je omenila triletni projekt Opolnomočenje učencev v bralni pismenosti. Po besedah vodje tega projekta dr. Fani Nolimal z Zavoda RS za šolstvo je bil ta projekt res zelo uspešen. V njem je sodelovalo 42 šol z najnižjimi dosežki na NPZ, zajemal je vrsto aktivnosti, od spodbujanja branja, razvijanja bralnih strategij do sprotnega merjenja napredka. Toda ko se je leta 2013 končal, so ministrstvo na zavodu za šolstvo zaman prosili za dodaten denar, s katerim bi projekt nadaljevali. Na zavodu so sicer dobre prakse popisali in so na voljo vsem interesentom.