V manjši pisarni v tretjem nadstropju ljubljanske porodnišnice je bilo minulo jutro še precej mirno. Le od daleč je skozi svetlo pobarvane stene prodiral skorajda neslišen žvenket pribora, ki so ga medicinske sestre po zajtrku pospravljale na hodniku, in le enkrat je prostor za nekaj trenutkov zapolnil otroški jok.
»Zanimivo, da je prav zdaj tako mirno. So namreč dnevi, ko je lahko tukaj tudi precej glasno. Nekateri otroci imajo že kmalu po rojstvu močna pljuča,« v smehu pripovedujeta matičarki Saška Agnič in Danica Penca. Vedno polne prostore ljubljanske upravne enote v Tobačni ulici, kjer se čakajočim običajno mudi, sta referentki za eno leto zamenjali za pisarno v osrčju stavbe, kjer prevladuje veselje in kjer svoje prve dni življenja preživi kar tretjina slovenskih novorojenčkov.
Veselje ob prvem dokumentu
Že dobra tri leta ima Upravna enota Ljubljana svojo pisarno za vpis rojstva v matični register v ljubljanski porodnišnici. Ob rojstvu novorojenček namreč ne dobi le datuma, na katerega bo v prihodnjih letih bolj ali manj zadovoljno pihal svečke na rojstnodnevni torti, temveč se že kmalu po tem, ko se zanj začne življenjska pot, za starše začnejo tudi prve obveznosti v svetu birokracije. Vsak novorojenček namreč porodnišnico zapusti z dvema osnovnima dokumentoma – rojstnim listom in prijavo stalnega bivališča. In da vse poteka kar se da gladko in hitro, saj je birokracija novopečenim staršem po porodu najbrž zadnja skrb, poskrbita prav matičarki, ki si, tako kot tudi zdravstveno osebje v porodnišnici, vsako jutro oblečeta belo haljo.
»Staršem želimo ob rojstvu otroka omogočiti, da opravijo večji del formalnih postopkov, povezanih z vpisom novorojenca v matični register, že v času bivanja v porodnišnici. Tukaj sva, da mamicam pojasniva, da morajo po porodu izpolniti izjavo o določitvi otrokovega osebnega imena in izjavo o prijavi stalnega bivališča, ter jim, če želijo, pri tem pomagava,« se razlogov, ki segajo v september 2013 in zaradi katerih so takrat matičarke okrepile osebje ljubljanske porodnišnice, spominja Saška Agnič.
Ko starši izpolnijo izjavi in ju oddajo v za to namenjen nabiralnik na hodniku vsakega oddelka porodnišnice, matičarki otroka vpišeta v matični register, uredita prijavo njegovega stalnega bivališča in mamici izdata izpisek iz matičnega registra o rojstvu.
»Mame so že pred prihodom v porodnišnico dobro obveščene, kaj vse jih čaka, in nas zato po porodu običajno že nestrpno čakajo. Veselijo se namreč rojstnega lista, saj z njim otrok dobi svoj prvi uradni dokument,« zadovoljno opaža Saška Agnič. V porodnišnici je že skoraj eno leto, medtem ko je njena sodelavka Danica Penca svoje enoletno delo v beli halji začela šele pred dobrim mesecem dni. »S sodelavkami na upravni enoti smo se dogovorile, da bo vsaka tukaj eno leto, tako da bomo prišle vse na vrsto in dobile tudi te dragocene izkušnje. Tukaj je delo namreč nekoliko drugačno, starši se veselijo in ti jim pri tem pomagaš,« sistem kroženja iz Tobačne v Šlajmerjevo ulico pojasni Danica Penca.
Večina staršev je o imenu že odločena
Preden je ljubljanska upravna enota dobila svoje prostore v Šlajmerjevi ulici, je za postopek skrbela matična služba porodnišnice, ki je mamicam razdelila obrazce in jih izpolnjene poslala upravni enoti, kjer so nato uredili vpis rojstva novorojenca. Starši so rojstni list otroka nato prejeli po pošti. »Številni obrazci so bili napačno izpolnjeni, zato smo morali mamam pošiljati dopise in jih pozivati, naj napake naknadno popravijo. Zaradi tega je lahko trajalo tudi dva tedna ali več, da so starši dobili otrokov rojstni list. Zdaj ga dobijo že v porodnišnici,« pojasnjuje Saška Agnič.
In zdaj zapletov ni? »Tudi če so nejasnosti, (nekateri denimo ne vedo, kje lahko otroku prijavijo stalno bivališče in kaj vse lahko potem uredijo z rojstnim listom), jih takoj odpravimo in popravimo morebitne napake,« odgovori Danica Penca. »Predvsem kakšna mama, ki ima na primer že prvorojenca sina, pa je tudi zdaj rodila sina, se zaplete pri imenu. Tam, kjer je na obrazcu treba vpisati otrokovo ime, po pomoti in najbrž iz navade vpiše ime prvorojenca in ne imena, izbranega za drugega sinčka,« z nasmeškom opisuje matičarka in pogleda proti vratom pisarne, ki se medtem odprejo.
»Paket otrok,« se seznama vseh novorojenčkov, ki so dan prej ali ponoči prijokali na svet in za katere morata ta dan urediti rojstne liste, razveselita matičarki. Dvajset malčkov ta dan naštejeta na seznamu, večina med njimi je dečkov. »Povprečno se rodi dvajset otrok na dan, v teh zimskim mesecih morda nekoliko manj,« ob tem ocenjuje Saška Agnič, ki opaža, da večina staršev ime izbere že pred prihodom v porodnišnico, zato tudi nesoglasij v odločilnem trenutku, ko je ime po porodu treba zapisati na uradni obrazec, ni. »Zgolj dvakrat se mi je zgodilo, da sta mami vzeli obrazec domov in počakali trideset dni, kolikor določa zakon, in nato otroku določili osebno ime.
Med Jakobi in Simoni tudi Melanija
Jana, Iva, Gabriel, bereta matičarki s seznama, ki ga nekoliko ljubkovalno imenujeta »paket otrok«. Le en malček še nima izbranega imena, na seznamu je za zdaj zapisano le »deček«. »Ta imena so mame povedale že v porodni sobi, a uradna bodo šele takrat, ko jih bodo po porodu še enkrat zapisale na predpisani obrazec. Dokler tega ne storijo, si starši še lahko premislijo,« pot do osebnega imena opisuje Saška Agnič, ki ob tem opaža, da so spet bolj priljubljena kratka, tudi slovenska imena.
»Če so bila pred časom nekoliko bolj priljubljena dvojna imena, se zdaj spet pojavljajo imena, kot so Tomaž, Peter, Simon, Jakob, pa tudi Mia in Mila,« našteva matičarka. Med njimi je bila po novembrskih ameriških predsedniških volitvah tudi že ena Melanija, se še nasmehneta matičarki, preden se spet zatopita nazaj v svet birokracije in matičnih registrov.
