Sporočila o nevarnostih alkohola se osredotočajo na mlade. So učinkovita?

Včasih imam občutek, da želi javnost poslušati predvsem poduke o obnašanju mladine. Opazil sem, da pri ljudeh po drugi strani zbudim nelagodje, ko opozarjam na poškodbe zaradi padcev in drugo škodo, ki jo alkohol povzroča starostnikom. V nobeni starostni skupini pa odnos do alkohola ni enoznačen. Tudi sam ga kdaj užijem, ker mi je to všeč, tako kot mi je všeč sladoled. Ne slepim se, da je to zdravo. Mladi se te dvojne vloge alkohola še posebno zavedajo. Na eni strani so njegove prijetneje plati pri druženju. Vidijo pa tudi škodo, ki jo prinaša. Najpogosteje so na primer med žrtvami nasilja, ki je povezano z alkoholom.

Kako močna je povezava med uživanjem alkohola v mladosti in kasnejšo odvisnostjo?

Pri nekaterih ljudeh je zelo očitna. Veliko pacientov opisuje slabe razmere v otroštvu, nestabilno ravnanje staršev in nasilje v družini. V teh primerih so posamezniki zelo zgodaj začeli kaditi, piti alkohol in nekateri tudi uporabljati prepovedane droge. A to ne velja za vse. Naletimo tudi na gospe, ki so imele srečno otroštvo, uspešno kariero in umirjeno družinsko življenje. Povedo, da so po tem, ko so se otroci odselili, začele s kozarcem vina pred spanjem. Sčasoma so zvečer spile celo steklenico, kar je na koncu pripeljalo do poškodb jeter.

Kdaj lahko zdravniki posumijo na težave z alkoholom pri ljudeh, ki ne ustrezajo stereotipom?

Okoli 40 odstotkov obiskov v splošni praksi je povezanih z razlogi, ki bi lahko kazali na vplive alkohola in ob katerih bi moral zdravniku zato zazvoniti alarm. To na primer velja za depresijo, tesnobo, bolečine v trebuhu, različne domače nezgode… Tudi pacienta, ki slabo spi in se redi, lahko zdravnik povpraša o njegovem uživanju alkohola.

Zdravniki se šalijo, da morajo v mislih vsakič podvojiti količino alkohola, o kateri jim povedo pacienti, a v resnici to ne drži. Če je vprašanje zastavljeno v skrbi za njihovo zdravje in cilja na izboljšanje njihovega počutja, so ljudje precej odkriti v svojih odgovorih. Seveda pa je treba nasvete zastaviti modro. Če posameznik pije, ker sicer težko zaspi, mu je treba na primer pojasniti, da alkohol poslabša kakovost spanca in se človek zato zbudi nespočit. Hkrati mu je dobro povedati še, kaj lahko stori, da bi lažje zaspal, ne da bi se zatekal k alkoholu.

Na kateri točki postane alkohol težava, pri kateri bi moral človek iskati pomoč?

Ljudje, ki so prihajali k meni, so zanjo že zaprosili, kar verjetno vpliva na moj pogled. Najbolje je, da sami presodijo, kdaj padejo iz ravnotežja. To je bistveno boljše izhodišče za spremembe kot to, da jih je po pomoč poslal nekdo drug, na primer svak ali pa sodišče. Želel pa bi si, da bi jo ljudje iskali nekoliko prej, kot jo.

Nekatere družbe tolerirajo zelo veliko škode, ki jo povzroči alkohol. Moji starši v Glasgowu na primer nikoli niso šli v pub ob petkih, saj je bil to dan za množično opijanje in razgrajanje. So pa to imeli za normalen pojav. Če bi takšno obnašanje na mestnih ulicah izzvala katera koli druga droga, bi se prebivalci seveda odzvali čisto drugače.

Je popolna abstinenca edini izhod iz alkoholizma? Nekateri strokovnjaki so o tem podvomili.

Bolj intenzivno ko je alkohol vpet v njihova življenja, težje ljudje preidejo na bolj zmerno uživanje. Eden od pacientov mi je rekel, da je to tako kot z nekdanjimi partnerji. Ko gredo enkrat narazen, težko ostanejo dobri prijatelji, ne da bi se spet zapletli v ljubezensko razmerje. Res je, da lahko nekateri, potem ko so že imeli hude težave z alkoholom, kasneje pijejo zmerno. A teh ljudi je zelo malo, njihova skupna točka pa je, da so tudi sicer povsem spremenili svoje življenje. Posebej za ljudi, ki so od alkohola močno odvisni in so na začetku okrevanja, je najbolj zanesljiv nasvet, naj ne tvegajo. Bolje je, da ostanejo na varni strani in ne uživajo čisto nič alkohola.

Na Škotskem skušate uvesti minimalno ceno alkoholnih pijač. Kakšen učinek pričakujete pri ljudeh, ki jih popijejo veliko in se alkoholu verjetno ne bodo odpovedali?

Pri težkih pivcih, ki so od alkohola zelo odvisni, cena močno vpliva na količino popitih pijač. To sem opazil tudi v svoji klinični praksi. Ko je na trg prišel zelo poceni alkohol, so ljudje, ki so prej popili po pol litra, prešli na liter vodke na dan. Pričakujemo, da so mogoče tudi obratne spremembe. Tudi za tiste, ki v tem trenutku ne bodo prenehali piti alkohola, bi bilo dobro, da ga popijejo manj. Posledice za njihovo telesno zdravje bodo tako manjše, manjše pa bodo tudi kognitivne okvare, tako da se bodo morda v prihodnosti lažje odločili za iskanje pomoči.

Nekateri sicer rečejo, da bo človek ob višjih cenah raje še naprej kupoval veliko alkohola, pa četudi se bo moral zato odpovedati sendviču ali pa bodo njegovi otroci zato ostali brez novih čevljev. Sam jim odgovorim, da niso ob dosedanjih znižanjih cen alkohola škotski otroci dobili nič boljših čevljev. Ideja, da bo višja cena pijač družine alkoholikov potisnila čez rob, nima prav veliko smisla.

Industrija tej zakonodaji oporeka s tožbami. Bo po zadnji sodni odločitvi v prid minimalni ceni ta ukrep le zaživel?

Še vedno ni povsem gotovo, da bodo minimalne cene postavljene, je pa to vse verjetneje. Industrija ima veliko priložnosti za izpodbijanje takšne zakonodaje, tako v posamezni državi kot na evropski ravni. Ima tudi denar, s katerim lahko izkoristi vse te možnosti. Na škotskih sodiščih so že večkrat zmagali argumenti, ki zakonodajo podpirajo, na evropski ravni pa je bilo dogajanje precej zapleteno.

Sporočilo evropskega sodišča je bilo, da je to sicer nacionalna zadeva, mora pa sodstvo v državi koristi takih ukrepov za zdravje prebivalcev uravnotežiti z njihovim vplivom na trgovino. Zdi se, da ta odločitev ni povsem upoštevala realnosti. V njenem ozadju je bila na primer trditev, da bodo zaradi minimalne cene nekatere države, ki proizvajajo cenejši alkohol, tega težje izvažale na Škotsko. A v resnici je velik del poceni alkohola, ki ga pijejo tamkajšnji prebivalci, proizveden v Veliki Britaniji. Na Škotskem na primer proizvajajo veliko vodke.

Ali ni nevarnosti, da bi se z minimalno ceno povečali nelegalna trgovina in domača proizvodnja alkohola, ki lahko ogrožata zdravje ljudi?

Učinke nelegalne trgovine z alkoholom in njegove domače proizvodnje je treba postaviti ob učinke legalne trgovine z njim. Smrti zaradi neustrezno proizvedenega alkohola je v resnici malo v primerjavi s smrtmi zaradi povsem legalnih izdelkov. Res pa je, da ljudje bolj opazimo, ko se zgodi kaj nenavadnega. V Estoniji so na primer vsi govorili o več deset smrtih zaradi domačega alkohola, pri čemer v tej državi zaradi alkohola že tako vsako leto umirajo stotine ljudi.

Ukrep minimalne cene je bil res pripravljen na osnovi škotskih razmer, a menim, da bi lahko bil dobra ideja tudi za druge države. Osnovna težava je, da oblasti cene alkohola marsikje obravnavajo kot gospodarsko vprašanje, ministrstev za zdravstvo pa v te odločitve ne vključujejo.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje določitev minimalne cene alkohola v Sloveniji podpira 62 odstotkov ljudi, licence za prodajalce alkohola pa celo 80 odstotkov ljudi. Zakaj vlade odlašajo s spremembami, s katerimi bi se večini volilcev priljubile?

Politiki lahko stališča javnosti zaznavajo izkrivljeno, saj imajo opraviti predvsem z ljudmi in organizacijami, ki takim spremembam nasprotujejo. S tiho večino imajo bistveno manj stika. Hkrati se včasih ustrašijo groženj, da bo vsakršna dodatna regulacija pripeljala do tožb in dolgotrajnih postopkov na sodiščih. Natanko isti predlogi, ki so uspeli na Škotskem, so v Londonu na primer padli v vodo. Je pa naša izkušnja pokazala, da je široka javna razprava kisik za spremembe na bolje. Sprva jim je del politike nasprotoval, zdaj pa dodatno regulacijo pri alkoholu podpirajo prav vse stranke v škotskem parlamentu. Presenetilo bi me, če se ne bo podobno zgodilo tudi v Sloveniji.