Več kot devet tisoč kubičnih metrov azbestnih plošč razpada na območju nekdanje tovarne Inde v Kopru. Drobci zdravju škodljivega azbesta padajo na območje tovarne, na sosednje parcele, kjer so vrtovi in stanovanjske hiše, v katerih živijo družine. Samo nekaj sto metrov stran je varstveno-delovni center. Na območju tovarne živijo brezdomci, del stavb so zavzeli mladi.
Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je včeraj o nevarnem smetišču obvestila pristojne na inšpektoratu za okolje in naravo, na zdravstvenem inšpektoratu ter pristojnih ministrstvih. Če ne bodo dobili odgovorov, že napovedujejo prijavo varuhu človekovih pravic, evropski komisiji in drugim pristojnim službam.
Azbesta ni nihče videl?
Grozljiv pogled na razpadajoč azbest, napol porušene azbestne strehe in njene drobce, raztresene vse naokrog, je pretekli teden razkrila Televizija Slovenija. »Veter lahko drobce azbesta raznaša več kilometrov daleč. Zraven so podjetja, stanovanja. Neposredno ob kompleksu vodi tudi pot zdravja Porečanka, za katero je občina Koper dobila evropsko nagrado,« absurd razkrije okoljevarstvenik Franc Malečkar. In doda: »Poleg je komunalno podjetje v javni občinski lasti in občina ter župan sta že po zakonu dolžna varovati zdravje ljudi.« Čudi ga, kako na te ogromne količine azbesta ni nihče opozoril prej. »To bi razumel 50 let nazaj, ko je bilo o tem prepovedano govoriti, danes pa vsi vemo, kako škodljiv je azbest,« pravi. Čiščenja azbesta so se sicer lani lotili mladi, ki so zavzeli industrijsko halo, a odpeljal ga ni nihče. Malečkar upa, da bodo sedaj inšpekcije ukazale takojšnjo odstranitev nevarnega materiala.
Razpadajoč azbest tamkajšnje prebivalce ogroža že dolgo. Je ostanek klavrno propadlega invalidskega podjetja, ki ga je leta 2005 doletel stečaj. Industrijski kompleks sta nato kupila Kraški zidar in Konstruktor invest, poslopja pa so po njunem propadu vnovič postala del stečajne mase. Od letošnjega julija so v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Slednja sedaj dotrajane proizvodne prostore, primerne zgolj za rušenje ali kvečjemu temeljito obnovo, skupaj z vsemi odpadki prodaja za dva milijona evrov.
Več tisoč obolelih zaradi azbesta
V Sloveniji je več tisoč ljudi, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu, poklicna bolezen pa je bila doslej priznana le nekaj več kot 2000 ljudem. Tretjina priznanih poklicnih bolezni prihaja iz območja Anhovega, večina preostalih je porazdeljenih še v Mariboru, Ljubljani in Izoli. Strokovnjaki so predvidevali, da bo zaradi prepovedi uporabe azbesta krivulja števila obolelih za azbestozo dosegla vrhunec okrog leta 2020. A se predvidevanja žal ne bodo uresničila. Zdravnica doc dr. Metoda Dodič Fikfak je že pred časom delila ugotovitev, da bo vrh dosežen pozneje. Zakaj? Zato ker je v našem okolju še veliko neočiščenega azbesta in ker se do njega pogosto obnašamo preveč lahkomiselno.
