Ali smo res čisto nori?, 3.

Celo več, obtožujem jih, da delajo škodo Sloveniji. Vem, da se borim proti »vsem, ki skandirajo en in isti slogan: drugi tir, drugi tir in samo drugi tir!«. Če bi sprejemali to, da je treba poslušati »vse«, potem bi Dreyfus umrl zapuščen na Hudičevem otoku. Žal nisem Zola in moje obtožbe, da »vsi« ne spoštujejo nujnosti odgovornega ravnanja z denarjem državljanov, zadeva popolno neodzivnost »vseh«. Vem, da se politiki težko uprejo zahtevi »vseh«, da jih malo briga, kaj jim je naročilo računsko sodišče. Pomembno je, da si ne nakopljejo izgube popularnosti »vseh«.

Vendar jaz sem pač takšen, če le imam priložnost, svoje stališče povem. Nikoli me niso povabili na noben posvet o tej problematiki, nikoli niso izdelali investicijskega programa, ki ga je zahtevalo računsko sodišče. Dejstvo je, da so pred leti »vsi« zahtevali povsem nepotreben, v nebo segajoči nadzorni stolp na Brniku. In bi ga »vsi« zgradili, če slučajno ne bi na plan prišlo, da bi nekateri dobili provizije. Tudi TEŠ 6 so »vsi« zagovarjali, da se je vanj zmetalo pol milijarde. Šele potem, ko se je pokazal fiasko, ni bilo več »vseh«, ampak so vsi začeli dokazovati, da niso imeli nič s tem. In tunelski drugi tir je že zdavnaj postal TEŠ 6. Tam so naredili vsaj zmanipuliran investicijski program, pri drugem tiru niso naredili niti tega.

Zavedam se, da je težko spremeniti mnenja »vseh«. Morda pa vendarle lahko skupaj vsi, ki imamo vsaj malo soli v glavi in nismo politiki ali plačani ekonomisti, »vsem« le dopovemo, da je čisto pravi železniški tir res le en kilometer od naše meje ter da je pravzaprav drugi tir praktično že zgrajen in se lahko po njem popeljejo od Sežane do kilometra do meje na Fernetičih.

Sem pa razočaran tudi nad novinarji, brez katerih se »vsem« ne da zoperstaviti. Koliko zapisov je bilo samo v zadnjem času o reviziji vrednosti tunelskega drugega tira, nisem pa zasledil enostavnega zapisa, da smo povsem po nepotrebnem vrgli stran sto tisoč evrov, da so nam povedali to, kar bi tudi »vsi« morali vedeti. Namreč da ni isto, ali gradimo industrijski tir ali progo s potniškim prometom. Ter da tudi slovenski strokovnjaki niso nesposobni. »Vsi«, vključno tudi mi drugi, pa vemo, da se, če so bile opravljene temeljite priprave, ceno da »dobiti«, ko se odprejo ponudbe za gradnjo. Mi lahko kdo pove, kakšna je razlika med krajo 100.000 evrov iz denarnice in naročilom popolnoma nepotrebne in nekoristne študije?

Če bi bil jaz novinar, bi na vsaki tiskovni konferenci predsedniku vlade postavil vedno znova eno in isto vprašanje: »Ali je vlada že naročila ali morda celo dobila v vpogled investicijski program za povezavo Luke Koper prek dodatnega tira, kot je zahtevalo računsko sodišče leta 2010?« Mislim, da bi potem mnogi od »vseh« počasi razumeli, da nam Gašperšič in drugi »vsi« jemljejo denar iz denarnic.

Napaka je, da mislite, da bi ob izrednem dogodku na Pontebbani Italijani prosili za prevoz po drugem tiru, saj so že do zdaj zgradili dovolj obvoznih prog. Do Kopra pa tako in tako ne bi mogli pripeljati niti vagona. Ker obeh prog pač midva ne bova dočakala.