V sindikatih so prepričani, da je vajenec tudi po zadnjem predlogu ministrstva za izobraževanje preslabo zaščiten. »Zahtevamo večjo vlogo sindikata tako pri nadzoru kot pri morebitnih sporih med vajenci in delodajalci,« pravi Želimir Stanić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Za sindikate so problematični tudi pogoji za pridobitev pravice do izvajanja vajeništva; sedanji predlog namreč predvideva le, kateri delodajalec ga lahko izvaja, ne pa tudi, kateri ga ne sme. Po predlogu sindikatov bi morali izvzeti vse delodajalce s kazenskimi odločbami zaradi kršenja delovne zakonodaje, prav tako tiste, ki bi kršili zakon o vajeništvu, pa tudi delodajalce, ki ne plačujejo davkov in prispevkov in ki so v prisilni poravnavi. Če te zahteve ne bodo uresničene, bodo predlogu zakona nasprotovali.
»Zahteve za večjo vlogo sindikatov v vajeništvu absolutno zavračamo. Vajeništvo je izobraževanje, v izobraževanju pa sindikati nimajo kaj početi,« pravi predsednik OZS Branko Meh in poudarja, da je za delodajalce sprejemljiv samo trenutni predlog ministrstva.
Delodajalci proti sindikatom
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota pravi, da so zaščiti pravic vajencev pri zadnjih usklajevanjih namenili posebno pozornost. So pa že v trenutnem predlogu zakona zapisali, da so pravice vajenca ustrezno varovane, saj se bo v spor med vajencem in delodajalcem lahko vključil tudi predstavnik sindikata oziroma starši. Prav tako bo lahko vajenec v vsakem trenutku odpovedal pogodbo o vajeništvu brez obrazložitve, zbornica pa mu bo v tem primeru morala v 15 dneh zagotoviti novega delodajalca.
Sedanja različica predloga zakona o vajeništvu sicer določa, da bo imel vajenec enak status, kot ga ima dijak v poklicnem in strokovnem izobraževanju, poleg srednješolcev pa bi vajeništvo lahko opravljali tudi odrasli in brezposelni. Po predlogu zakona bi se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa oziroma približno 50 tednov v treh letih izvedlo kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, za to delo pa bi delodajalec vajencu izplačeval »vajeniško nagrado«. Ta v prvem letniku ne bo smela biti nižja od 250 evrov, v drugem 300 evrov in v tretjem letniku 400 evrov. Prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, stroški prehrane in prevoza, nagrade za mentorje in stroški za naloge delodajalskih zbornic pa bodo do leta 2021, koliko bo trajal poskusni projekt uvedbe vajeništva, plačani iz evropskih sredstev.
Sindikati imajo sicer še nekaj pomislekov, med drugim menijo tudi, da so vajeniške nagrade prenizke. Rešitvi, po kateri bi prispevke in davke za vajence plačevala država, v sindikatih ne nasprotujejo več, menijo pa, da bi morali delodajalci v zameno za javna sredstva del vajencev po poteku vajeništva obvezno zaposliti. Za sindikate je še naprej sporno, da bi bili v vajeniški sistem vključeni tudi brezposelni, prav tako pa se jim zdijo prenizke globe za kršitve.
Vlada o zakonu v začetku leta 2017
Dopolnjeni (ali ne) predlog zakona o vajeništvu naj bi bil prihodnji teden znova obravnavan v ekonomsko-socialnem svetu, vlada pa naj bi ga po novih zapletih namesto v začetku decembra obravnavala šele v začetku prihodnjega leta. Kot je že nekaj časa določeno, bi se vajeništvo začelo poskusno izvajati v prihodnjem šolskem letu, v načrtu pa je sedem programov: za oblikovalca kovin – orodjarja, mizarja, kamnoseka, gastronoma – hotelirja, papirničarja, steklopihalca in brusilca stekla. Na ministrstvu v prvih treh letih pričakujejo do 200 vajencev na generacijo, če bo zanimanje delodajalcev in dijakov večje, pa bi program razširili.
