Kratic, ki označujejo to in ono v avtomobilskem svetu, od varnostnih pripomočkov, do načinov pogona in karoserijskih različic, je danes toliko, da so tudi poznavalci ob njih že pošteno zmedeni, drugim pa se ob njih lahko že kar zmeša. A vsej zmedi navkljub so tu še vseeno določene kratice, ki jih večina nemudoma prepozna in poveže s točno določenimi avtomobili.
Ena takšnih je tudi oznaka GTI. Že res, da je bil prvi avto, pri katerem so uporabili to kratico, maserati 3500 leta 1961, pri čemer je GTI pomenil Gran Turismo Iniezione, kot tudi, da jo je kasneje uporabljalo več proizvajalcev, med katerimi je bil med najvidnejšimi Peugeot z legendarnim 205 GTI in tudi nekaterimi drugimi svojimi primerki. A z vsem spoštovanjem do omenjenih, dvoma ni – velika večina bo te tri črke nemudoma povezala s volkswagnom golfom. Ta je pač tako ali drugače avtomobil, ki je kratico GTI ponesel v svet, od njegove uvedbe že pri prvi generaciji golfa pa letos mineva okroglih 40 let.
Prekršili nenapisano pravilo
Začetek golfa GTI je tesno povezan z začetkom golfove zgodbe nasploh. Le leto za tem, ko je ta naslednik še bolj legendarnega beetla zapeljal na ceste, se je GTI namreč leta 1975 javnosti prvič predstavil na salonu v Frankfurtu. Ideja je bila preprosta – v osnovnemu transportu, namenjenem ljudskemu avtomobilu, ponuditi visokozmogljiv paket, ki ga bo naredil praktičnega in športnega hkrati. Projekta, ki je bil sprva precejšnja skrivnost, se je lotila majhna, vsega šest mož velika skupina inženirjev v Wolfsburgu, rezultat pa je, potem ko so ga najprej imenovali 'sport golf', predstavljal prvi GTI. »Vodilni možje si od njega niso obetali veliko – upali so, da bi jih lahko skupaj prodali okrog 5000,« se spominja Thomas Tetzlaff, danes zaposlen v kanadski veji Volkswagna.
Pa ne le da si niso obetali veliko, nad njim sprva niti približno niso bili navdušeni. Takrat je namreč prevladovalo vsesplošno prepričanje, da naj bi Volkswagen v skladu s svojim imenom proizvajal zgolj in samo ljudske avtomobile, kar je pred leti že prekršil s »športnim« beetlom GSR. »Volkswagen kot podjetje so takrat precej kritizirali, ker naj bi se agresivno lotil oglaševanja tega avtomobila. Ljudje so imeli tega dovolj, o vsem skupaj so razpravljali celo v parlamentu. Pa je imel avto vsega 50 konjskih moči,« se je v pogovoru za Top Gear spominjal eden najvidnejših izmed omenjene šesterice mož, ki se je lotila razvoja golfa GTI, Anton Konrad. Ob tem tako ne čudi, da so na začetku na projektu delali zgolj v svojem prostem času, a Konrad je bil s somišljeniki pač trdno prepričan, da bi z avtomobilom, kot bi bil GTI, k nakupu volkswagna spodbudili mlajše stranke, zato so pri vsem skupaj vztrajali, ko so predstavili konkreten rezultat, pa so jim torej naročili izdelavo največ 5000 primerkov, ki so jim za nameček pošteno zasolili ceno.
Za 84-krat presegel pričakovanja
Uspeh, ki je sledil, je bil zato toliko večje presenečenje. »Zagotovo ga ni pričakoval nihče. Navsezadnje je šlo za nebodigatreba, za avto, ki ga 'nihče ni hotel', pa smo ga že v prvem letu prodali v 30.000 primerkih. To je šestkrat več, kolikor so predvideli naši šefi za celo generacijo! Ker je bila to zgodba o uspehu, je bil seveda uspeh tudi s finančnega vidika, zato mi je žal, da takrat nadrejenih nismo povprašali, če bi od vsakega prodanega primerka vsak od nas lahko dobil po eno marko,« v šali dodaja Konrad. No, brez šale pa lahko dodamo, da bi bili v tem primeru bogataši. Že v prvi generaciji se je GTI namreč prodal v kar 420.000 primerkih, kar je 84-krat več od najbolj optimističnih pričakovanj, do danes, ko je na cestah sedma generacija, pa skupno v več kot dveh milijonih!
Je pa GTI, kot golf na splošno, od opisanih let do danes prehodil pomembno pot. Ne le da je v sedmih generacijah v dolžino zrasel za več kot pol metra, s 3,7 do današnjih 4,27 metra, z vsakim novim prihodom so mu seveda namenili boljše in močnejše motorje in mu predvsem izboljšali vozne lastnosti. Če je imela prva generacija, ki je bila na voljo samo v trivratni različici, za današnje razmere in sodobne športne izvedenke »smešnih« 110 konjev (81 kilovatov), ki pa so pri razmeroma lahkem, 810-kilogramskem avtomobilu zadostovali za pospešek do 100 km/h v devetih sekundah in najvišjo hitrost 180 km/h, se je moč bencinskih motorjev z generacijami strmo vzpenjala. Vmes je GTI kmalu dobil tudi uporabnejšo različico s petimi vrati, z njim lahko povežemo tudi nastanek dizelskega brata GTD, z leti pa so se zvrstile tudi številne posebne močnejše maloserijske različice. Morda pomembneje od vsega pa je tudi dejstvo, ki ga GTI priznavajo vsi – da je namreč zaslužen za nastanek posebnega razreda športnih kombilimuzin in malčkov (bolj znanim pod tujko »hot hatch«), skratka športnih in »nabritih« različic vsakdanjih, ljudskih avtomobilov.
