Po razglasitvi rezultatov tajnih volitev senata Univerze v Mariboru, ki je zavrnil imenovanje Klavdija Logožarja v naziv rednega profesorja, je skupina prisotnih zaploskala. »Vzdržite se takšnih akcij!« je aplavz glasno kritiziral rektor Igor Tičar.
»Če so senatorji s ploskanjem nagrajevali pravilne odločitve, ne razumem, zakaj ne bi smeli nagraditi tudi te, ki je bila še bolj pravilna,« je rektorjevi kritiki oporekal Friderik Klampfer, profesor etike na mariborski filozofski fakulteti, »rektor s svojim obnašanjem vse bolj kaže vzorce avtokratskega vodenja.«
Medijska pozornost na včerajšnji seji senata je rektorju opazno šla v nos. Zbrane novinarje je ošvrknil s komentarjem, da bi si obširnega poročanja zaslužile tudi »drugorazredne« pozitivne zgodbe. Tem pozitivnostim je rektor namenil uvod seje, denimo informaciji, da se je mariborska univerza uvrstila na 105. mesto Timesove lestvice najboljših alma mater. Senatorji so tudi zaploskali informaciji, da je inštitut za športno medicino mariborske medicinske fakultete postal Fifin medicinski center odličnosti.
Etika tretjerazredna tema
Potek seje senata pa je še enkrat več pokazal, da sta eliti mariborske univerze etika in morala kvečjemu tretjerazredni temi. Ko je prišlo na vrsto tajno glasovanje o imenovanju Klavdija Logožarja, nekdanjega dekana ekonomsko-poslovne fakultete in drznega plagiatorja, ki je ukradel avtorsko delo svoje študentke in ga prodal za 24.000 evrov, v naziv rednega profesorja, o morali in etiki ni spregovoril niti en član senata.
Nobene javne razprave ni bilo o tem, ali Logožar izpolnjuje 8. člen akta o merilih za volitve v nazive, ki veleva, da mora senat upoštevati tudi osebno, moralno in etično primernost kandidata ter njegov prispevek k ugledu univerze. Spornost Logožarjeve kandidature za položaj rednega profesorja bi morda povsem razvodenela, če se seje ne bi udeležilo 14 protestnic in protestnikov, med njimi nekaj vidnejših predavateljev filozofske fakultete. S transparenti so opozorili na dejstvo, da je Logožar še zmeraj član senata univerze in izredni profesor EPF.
Kot smo poročali včeraj, je habilitacijska komisija univerze prej s štirimi glasovi za in enajstimi proti zavrnila soglasje k Logožarjevi izvolitvi v naziv. Med tistimi štirimi, ki so v komisiji glasovali za napredovanje Logožarja, je bil tudi rektor Tičar.
Kljub negativnemu mnenju komisije je vodstvo univerze na dnevni red umestilo predlog, da naj se Logožarja povzdigne v naziv rednega profesorja. Pozitivna dikcija sklepa je v skladu z večletno splošno prakso v habilitacijskih postopkih, je utemeljil Tičar. Pri tistih predavateljih, kjer je komisija glasovala proti, zgolj objavijo ustrezno pripombo.
Zahteval enakopravno obravnavo
»Habilitacijska komisija je ugotovila, da izpolnjujem vsa merila, a sem kljub temu prejel negativno mnenje,« je zbranim potožil Logožar. »Pričakujem, da se me obravnava enako kot vse druge, ki so bili izvoljeni v naziv.«
Na tajnem glasovanju je 12 senatorjev in senatork podprlo Logožarjevo imenovanje za rednega profesorja. Eden se je vzdržal, 18 pa jih je bilo proti. »Tistih dvanajst glasov, s katerimi so senatorji nagradili plagiatorja, je velika sramota,« je razplet komentiral Klampfer. »Sem pa vesel, da je 18 senatorjev zbralo pogum in sprejelo pravilno odločitev, kljub lobiranju in vsemu drugemu, kar se je dogajalo v ozadju.«
