Policisti se te dni sprehajajo po trgih, ulicah in trgovskih središčih po vsej državi ter skušajo spodbuditi žrtve in priče nasilja, naj ga prijavijo. »Včasih je veljalo, da je treba odpreti oči. To ni več dovolj, o nasilju je treba spregovoriti policistom, zdravnikom, socialnim službam ali nevladnim organizacijam,« pravi Alojz Sladič iz generalne policijske uprave, ki vodi vseslovensko policijsko akcijo ozaveščanja o preprečevanju nasilja. »Sploh ni pomembno, koga policisti v teh dneh nagovorimo, saj že po statistiki težko najdemo človeka, ki nikoli ni bil žrtev nasilja ali pa ne pozna nikogar, ki bi ga doživljal.«
Koliko ljudi pri nas doživlja nasilje, je večno vprašanje, ki še nikoli ni imelo zanesljivega odgovora. V CNVOS, stičišču različnih nevladnih organizacij, opozarjajo na zadnjo pomembno nacionalno raziskavo izpred sedmih let. Po njej je vsaka druga ženska (56,6 odstotka) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. V evropski komisiji pa opozarjajo, da je v EU eno od oblik nasilja doživelo okoli 45 odstotkov žensk.
Vse manj prijav, vse večja gneča pri nevladnih organizacijah
Policisti na leto povprečno obravnavajo okoli 1400 kaznivih dejanj nasilja v družini, okoli 100 kaznivih dejanj nasilništva in približno 3000 tovrstnih prekrškov, izrečejo pa tudi okoli 1000 ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, poudarja namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar. Večina žrtev je žensk. Predstavnici nevladnih organizacij, ki pomagajo preprečevati nasilje, Špela Veselič iz Društva SOS telefon in Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo pa opozarjata na prav nasprotna opažanja. »Na nevladne organizacije se obrača vse več žensk, ki doživljajo nasilje. Ocenjujemo, da je prijavljenih le nekaj odstotkov primerov nasilja nad ženskami, saj si prijav ne želijo,« poudarjata. Žrtve po njunih izkušnjah med razlogi za to navajajo zlasti nezaupanje v delo sodišč in neprimeren odnos sodnic in sodnikov do žrtev in nasilja nad ženskami nasploh. »Viktimizacija žrtev in posledična podprijavljenost nasilja je velik problem, saj lahko različne institucije z zakonsko predvidenimi zaščitnimi ukrepi žrtve zaščitijo šele, ko so obveščene o nasilju,« opozarjata borki proti nasilju.
»Žrtve nasilja je sram, da se jim to dogaja,« pa opaža osebna zdravnica iz Kranja, katere ime hranimo v uredništvu. »Sram jih je pred samimi seboj, da same nasilja ne morejo preprečiti. In potem še pred drugimi. Da gre v družini morda za nasilje, zdravnica ob posamezni težavi svojega pacienta izve šele posredno skozi pogovor, saj na primer zlom roke po padcu težko na prvi pogled loči od zloma roke po pretepu. »Marsikoga poznam že deset let in več in seznanjena sem z razmerami v družini. Pogovora se lotim zelo previdno, a če odkrijem znake nasilja, moram o njih poročati pristojnim službam po uradni dolžnosti. Čeprav imajo žrtve sprva zadržke, jim po tem, ko se izpovejo, odleže,« opaža zdravnica.
Ponuditi roko tistim “pod gladino”
Odleglo pa je pred nedavnim tudi žrtvi nasilja, ki se je zatekla h kolegu naše sogovornice v kranjski zdravstveni dom zaradi lažjih poškodb. Po zdravnikovi prijavi domnevnega nasilja so kranjski policisti ugotovili, da nasilnež dejanj ne bo prenehal, in mu izrekli prepoved približevanja žrtvi. »Po pogovoru z žrtvijo so policisti ugotovili, da se je prijavi nasilneža sprva želela izogniti, v postopku je začela sodelovati šele po razlagi, da gre za nedopustna ravnanja, ki ogrožajo njeno življenje in varnost. Dejanje bi tako lahko ostalo prikrito in neprijavljeno,« na možen drugačen potek dogodkov opozarja Bojan Kos s kranjske policijske uprave.
Ker razmerje med številom prijav nasilja policiji in izkušnjami nevladnih organizacij nakazuje na to, da policistom uspe doseči le vrh ledene gore, z akcijami nagovarjanja mimoidočih želijo po Sladičevih besedah poseči še pod gladino. »Žrtve nasilja, ki spregovorijo, pogosto povedo, da so nasilje doživljale desetletje ali celo več, v nevladnih organizacijah govorijo o preteku sedmih let, ko v povprečju žrtve spregovorijo o nasilju. Če se jim približamo samo takrat, ko potrebujejo našo pomoč, gasimo požare. Zato smo se odločili, da gremo med ljudi tudi z nasveti. Vsi lahko pomagajo in s tem koga zaščitijo,« še dodaja policist.
Število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini
Policija
PODATKI
MOŠKI
ŽENSKE
Policijska uprava
2014
2015
2016*
70
215
PU Celje
43
258
45
223
17
97
PU Koper
122
16
21
64
12
69
4
PU Kranj
65
10
53
492
PU Ljubljana
84
361
59
320
96
234
37
PU Maribor
200
37
49
273
PU Murska Sobota
63
19
13
23
62
86
16
58
PU Nova Gorica
16
61
14
70
92
21
17
73
PU Novo mesto
16
122
* do 24. 11. 2016
