Očitke o neresničnih trditvah odločno zavračava. Neposredne posledice sporazuma so jasne. Danes lahko začnejo zdravniki v osnovnem zdravstvu oziroma na njegovi primarni ravni dodatne paciente odklanjati, ko število obstoječih pacientov za desetino preseže povprečje glavarinskih količnikov v njihovi regiji. Državno povprečje obremenjenosti družinskih zdravnikov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije trenutno znaša okoli 2462 glavarinskih količnikov. Sporazum, ki sta ga minuli teden podpisala Konrad Kuštrin in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, pa določa, da lahko »zdravniki na primarni ravni v letu 2017 odklonijo opredeljevanje novih zavarovancev, ko dosežejo obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov po posameznih specialnostih«. Pa tudi, da lahko »zdravniki družinske medicine in pediatri v letu 2017 odklonijo opredeljevanje novih zavarovancev, ko dosežejo obremenitev 2100 glavarinskih količnikov v primeru, da pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja zavarovancev«.
V sporazumu s Fidesom je pri razširjeni možnosti odklonitve opredeljevanja novih pacientov v osnovnem zdravstvu res nekaj varovalk. Vseeno pa ni mogoče zanikati, da se prag, pri katerem lahko začnejo zdravniki odklanjati opredeljevanje novih pacientov, znižuje, s čimer so vladni pogajalci ugodili zahtevam sindikata. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da so vladni pogajalci z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc na čelu javnosti ta del sporazuma povsem zamolčali. Meniva, da ima javnost pravico vedeti za celotno vsebino že parafiranega sporazuma, ki bi lahko vplival na javno zdravstvo v prihodnje.
Nina Knavs, Meta Roglič, Dnevnik
