Lažne novice kot nova resničnost

Prevladuje politična agenda

Za lažne novice velja, da lahko prihajajo iz zelo različnih virov in vzgibov. Makedonski najstniki so s postavitvijo spletnih strani v podporo Trumpu zgolj služili denar, mnogi drugi pa so z lažnimi novicami skušali uveljavljati svojo politično agendo. Objava na facebooku o papeževi podpori Trumpu je tako dosegla kar 1,7 milijarde uporabnikov tega spletnega foruma, koliko jih je temu verjelo, pa seveda ostaja neznanka. Podobno je bilo z lažno vestjo, ki se je po družbenih omrežjih širila nekoliko manj skokovito, da je desničarska televizija Fox odslovila voditeljico Megyn Kelly, ker je podprla Hillary Clinton.

Lažne novice niso sodoben fenomen. Čeprav še vedno velja domnevno izmišljeni izrek Marka Twaina na to temo, namreč da laž prepotuje pol poti okoli sveta, medtem ko si resnica šele obuva škornje, pa se lahko vprašamo, kako dolgo se obuva resnica dobrih sto let po njegovi smrti, ko laž lahko svet obkroži v sekundi. Še pred osmimi leti je Carl Bernstein, novinar iz afere Watergate, na mednarodnem srečanju kolegov v Perugii razlagal, da se dobro novinarstvo osredotoča na »poskuse iskanja najbolj dosegljive resnice«. V času, ko se lahko laži širijo s skoraj svetlobno hitrostjo, pa je takšno iskanje za mnoge enostavno postalo prezamudno. Najboljši dokaz je sizifovsko prizadevanje novinarja Toronto Stara, ki je Trumpu med volilno kampanjo naštel 560 laži, pa se večina ni kaj posebej ukvarjala z iskanjem resnice, ampak so njegove besede mnogi očitno brez pomisleka prepoznali kot resnične.

Prevladujoča laž

Podrobneje se je fenomena lažnih vesti lotila zasebna ameriška spletna družba Buzzfeed, ki ugotavlja, da so glavne izmišljene novinarske zgodbe na družbenih omrežjih v tamkajšnji predsedniški kampanji preglasile tiste, ki so jih ponujale vodilne medijske hiše. Pod drobnogled so vzeli po dvajset najodmevnejših stvarnih in lažnih zgodb, ki so zakrožile po družbenih omrežjih, in ugotovili, da so imele slednje ob približevanju volilnemu torku prevladujoči delež v spletnem prometu. Mark Zuckerberg na čelu Facebooka se je nemudoma znašel na udaru kritikov takšnega razširjanja lažnih vesti, a se je branil s statistikami, ki naj bi dokazovale, da jih gre skozi Facebookove filtre izredno malo, ter s pojasnjevanjem, da zagotovo niso vplivale na rezultat predsedniških volitev. S tem je prišel v nasprotje z eno izmed notranjih raziskav Facebooka, ki je ugotovila, da lahko kot družbeno omrežje vpliva na uporabnike že zgolj z algoritmi za selekcijo novic za posameznika, resda brez tega, da bi jih kdo namenoma usmerjal. Zuckerberg lahko zagotavlja, da je več kot 99 odstotkov vsebine na facebooku avtentične in le preostanek morda namerno lažen, vprašanje pa je seveda, kateri del vsebine se po omrežju bolj razširi.

Z lažmi pomagal Trumpu

Paul Horner, ki se je že pred časom proslavil z lažnimi novicami, se je zdaj posipal s pepelom, ker meni, da je prav on spravil Trumpa v Belo hišo. Pred leti se je »proslavil« z novico, da je Obama potvoril volilne rezultate, ki jo je naprej posredovalo četrt milijona uporabnikov facebooka. »Resnično, mislim, da so ljudje vse bolj neumni. Stvari samo razpečujejo naokoli. Nihče ničesar več ne preverja. Poglejte samo, kako je bil izvoljen Trump. Lahko je rekel kar koli in ljudje so mu verjeli. In če so kasneje ugotovili, da to ni res, jih ni zanimalo, ker so zadevo že sprejeli za resnično. Resnično strašljivo. Česa takšnega še nisem videl,« je za Washington Post odkritosrčno razlagal Horner, ki je med drugim na splet poslal lažno zgodbo o plačanem protestniku na Trumpovem zborovanju, ki so jo praktično vsi povzeli brez preverjanja. »Že sama misel, da je treba nekomu plačati, da protestira proti Trumpu, je idiotska,« je Horner pojasnjeval svojo lažno vest in dodal, da je pričakoval, da se bodo tega zavedeli tisti, ki jo bodo pograbili. »A so ji Trumpovi privrženci preprosto verjeli,« je bil očitno neupravičeno presenečen, saj ne le oni, ampak vse več ljudi vse širše po svetu lažne novice sprejema kot golo resnico.