Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo morala poslej kupce terjatev in drugega premoženja, ki ga je prevzela od saniranih bank, preverjati veliko skrbneje. Četudi bi predstavnik kakšnega podjetja s sedežem na primer na Cipru, katerega lastniki niso znani oziroma je lastništvo izkazano z delnicami na prenosnika, prinesel najvišjo ponudbo, jo bodo morali v slabi banki zavrniti. Enako velja za morebitne kupce deležev, ki bi jih prodajal Slovenski državni holding (SDH). Obe družbi sta po novem namreč zavezanki zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, od katerih se zahteva natančno preverjanje strank, s katerimi sklepajo posle. Če zahtevani podatki niso znani, je sklenitev posla prepovedana. Kot pojasnjuje direktor Urada RS za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič, bo tako preprečena prodaja poštnim nabiralnikom ali skritim lastnikom.
V razkritje dejanskih lastnikov v vseh državah
Slaba banka bi morala, spomnimo, dejansko lastništvo kupcev terjatev preverjati že zdaj, a jim to, kot so razkrili objavljeni zapisniki sej upravnega odbora, pogosto ni uspelo. Namen te zakonske zaveze je predvsem v tem, da ne bi terjatev z diskontom odkupovali nekdanji posojilojemalci. Zdaj jim to nalaga še zakon o preprečevanju pranja denarja, ki pa uvaja v skladu z evropsko direktivo hkrati tudi izjemno visoke globe. Te lahko pri zavezancih, ki ne bi opravljali vseh zahtevanih ukrepov za preprečevanje pranja denarja, dosežejo milijon evrov, pri sistematičnih kršitvah 1,5 milijona evrov, za kreditne in finančne kršitve pa celo pet milijonov evrov ali deset odstotkov letnega prometa. Na vprašanje, ali so bili na kakšen posel DUTB ali SDH, pri katerem bi šlo za prodajo terjatev ali premoženja pravnim osebam z neznanimi lastniki, doslej že kdaj opozorjeni oziroma so ga preverili, je Muženič odgovoril, da doslej tega niso nadzirali.
Novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša med drugim tudi vzpostavitev registra dejanskih lastnikov podjetij. Vodila ga bo Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ključno nadgradnjo pa je pričakovati po predvideni povezavi tovrstnih registrov na evropski ravni, s čimer bodo izmenljivi in dostopni podatki vseh registrov dejanskih lastnikov pravnih oseb vseh držav. Register, ki ga bo Ajpes vzpostavil v dobrem letu dni, bo deloma javen, nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj pa bodo po Muženičevih besedah dostopni vsi podatki.
Tudi storitve nad 5000 evri nič več z gotovino
Sprememba zakonodaje, s katero odgovarja evropska direktiva predvsem na afero s panamskimi dokumenti, podeljuje uradu, ki je bil doslej prekrškovni organ, tudi inšpekcijska pooblastila. Urad bo tako lahko izvajal neposredni nadzor pri zavezancih samih, če imajo zdaj na tem področju štiri zaposlene, pa se jim bodo znotraj državne uprave pridružili še trije. Zavezanci po zakonu o preprečevanju pranja denarja, kamor sodi domala vsa finančna industrija v državi, kot so banke, hranilnice, menjalnice, borznoposredniške hiše, družbe za upravljanje, zastavljalnice, posojilne in lizinške družbe, pa tudi računovodski servisi, davčni svetovalci, trgovci z umetninami, s plemenitimi kovinami, nepremičninski posredniki in drugi, bodo morali po novem (poleg tujih, za katere je ta obveza že veljala), kot smo obširno poročali, pozorno spremljati tudi domače politično izpostavljene osebe. Meja za gotovinske transakcije, o katerih morajo zavezanci poročati uradu, se hkrati niža s 30.000 na 15.000 evrov, spremljati pa morajo tudi občasne transakcije nad 1000 evrov, če te izvajajo osebe, ki niso njihove stranke. Če je doslej zakon na največ 5000 evrov omejeval gotovinsko poslovanje pri prodaji blaga, pa velja ta omejitev poslej tudi za prodajo storitev.
»Umazan denar mora vstopiti v finančni sistem, da se opere,« je ob včerajšnji predstavitvi sprememb zakonodaje med drugim dejal Muženič, ki je še pojasnil, da 88 odstotkov sumljivih transakcij uradu sporočijo banke. Novi zakon bo, kot pričakuje, prispeval k večji transparentnosti, pozitivno pa bo vplival tudi na znižanje sive ekonomije in stopnje tveganja korupcije.
