Več kot 7000 dreves danes raste ob Poti spominov in tovarištva. Precejšnje število starejših košatih velikanov raste na odseku, kjer pot prečka Golovec, nekatera drevesa pri Koseškem bajerju so še iz skupine 88 dreves, ki so jih posadili za maršala Tita ob njegovem jubileju, nekaj jih s svojo drobno postavo razkriva, da niso dolgo na svojem mestu, pri mnogih pa tablica pred njimi odkriva, kdo je zaslužen za njihovo postavitev.
»Ravno zadnjič sva se s prijateljem pogovarjala, da bi lahko o skoraj vsakem drevesu napisali zgodbo,« je dejala Nuša Kerševan, nekdanja županja, častna občanka in predsednica Društva Zeleni prstan, ki ima posebno vlogo pri ohranjanju pomena in namena poti. Medtem ko sredstva za vzdrževanje prispeva mestna občina, za urejenost peščenih poti in dreves ob njih pa sta zaslužni Snaga in invalidsko podjetje Želva, so aktivni člani Zelenega prstana tisti, ki spremljajo vesele dogodke ob sajenju mladih dreves.
Za bodoče generacije
Včeraj so se tako zadovoljno zbrali ob poti v bližini Koseškega bajerja, kjer sta župan Zoran Janković in direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šebeder med dve debeli debli zasadila krepko mlado lipo. To je prva od 110 lip, ki jih je Semenarna ob svojem 110. jubileju poklonila zeleni prestolnici. »Drevesa so življenje, in kdor sadi drevesa, misli na dobrobit bodočih generacij,« si je tako kot ob vsaki saditvi dreves Kerševanova izposodila Cicerov rek in pohvalila donatorja, da se je odločil na takšen način zaznamovati svojo pomembno obletnico.
Lipe so v Semenarni izbrali zato, ker so pomemben simbol slovenstva in ker so kot medovita sorta čebelam prijazna drevesa, je ponosno pojasnil direktor Šebener. Letos jih bodo delavci Snage zasadili okoli 20 po različnih lokacijah ob poti, v prihodnjih petih letih pa še preostanek darila. »Na ljubljanski biotehniški fakulteti so strokovno določili, katere vrste in dimenzije dreves lahko sadimo na določenih lokacijah poti, in tega se natančno držimo, saj je vrsta zemlje zelo pomembna za rast dreves,« je pojasnila Kerševanova in dodala, da je ob trasi nekdanje bodeče žice vsaj 40 različnih drevesnih vrst, od rdečih javorjev do vrb.
Posadite ali posvojite drevo
Skupno je po podatkih društva ob Poti spominov in tovarištva in v Parku prijateljstva, ki je pred leti nastal ravno na pobudo Zelenega prstana, približno 150 podarjenih dreves. Okoli 100 so jih posadili posamezniki, večinoma ob osebnih jubilejih, pomembnih življenjskih prelomnicah pa tudi kot darila za ljube osebe. Druga so mestu podarila podjetja, organizacije in gostje iz tujine. »Ravno pred 14 dnevi je tudi Rdeči križ posadil drevo ob svoji 150-letnici. To je zelo lepo darilo mestu in zelo smo veseli, da vsako leto posadilo približno deset donatorskih dreves, mogoče pa je tudi posvojiti že obstoječe drevo,« je predstavila predsednica društva, ki je pravzaprav najbolj zaslužno, da se je po osamosvojitvi sploh ohranila ta danes izjemno priljubljena rekreacijska pot.
Na začetku, leta 1992, je imelo Društvo Zeleni prstan okoli 500 članov, danes pa je vanj včlanjenih približno 1500 posameznikov, ki delijo ljubezen do narave. Kerševanovo zelo veseli, da se jim pridružujejo mlajše generacije, letna članarina pa tudi v prihodnje ostaja simbolični evro. Poleg tega, da jih je Semenarna razveselila z največjim darilom doslej, so letos izjemno veseli tudi zato, ker je ministrstvo za kulturo enkratni spomenik, ki ga ima samo slovenska prestolnica, vpisalo v register žive kulturne dediščine.
