Država je izplačala neverjetno visoko odškodnino zaradi počasnosti sodišč. Kranjski podjetnik in direktor podjetja Infohip Janez Janša je namreč od države prejel 3,5 milijona evrov. Podlaga: leta 1995 je kupil samski dom Tekstilindusa v Stražišču, v katerem je stanovalo okoli 125 ljudi, leta 1996 pa je začel sodni boj zoper stanovalce, saj ga je želel izprazniti. Okrajno sodišče v Kranju pet let in pol ni razpisalo niti naroka za glavno obravnavo. Leta 2003 je s pravnomočno sodbo dosegel izselitev najemnikov, nato pa začel boj za odškodnino z državo, ki mu je z delom svojih sodišč onemogočila prihodke oziroma dobiček za čas, ko najemniki niso plačevali najemnine.
Janez Janša za Dnevnik ni bil dosegljiv, pač pa je podrobnosti pojasnil njegov odvetnik Miha Šipec, ki je potrdil, da je Janša odškodnino prejel na podlagi odločitev ustavnega in vrhovnega sodišča. Pravico do sojenja v razumnem roku, ki mu je bila kršena, namreč določa 23. člen ustave.
Pet let brez obravnave?
Zapleti po nakupu samskega doma so se začeli, ker je lastnik Janša od stanovalcev terjal najemnine oziroma plačilo stroškov za bivanje. Najemnin niso plačevali, Janša je vložil tožbo, zadeva je bila na sodišču označena kot prednostna. »V prvih petih letih in pol v več kot sto zadevah narok za glavno obravnavo sploh ni bil razpisan,« je v ključni letošnji sodbi zelo jasno zapisalo vrhovno sodišče. Leta 2003 je na višjem sodišču v Ljubljani Janši uspelo z zahtevkom o izselitvi 83 najemnikov, drugi so se že prej izselili sami. Če bi njegovo iskanje pravice potekalo po normalni poti, bi morali biti postopki deložacije končani najpozneje do začetka leta 1998.
Janez Janša je po tem, ko je bil uspešen z zahtevo po izselitvi, začel boj za odškodnino z državo Slovenijo, ker je ocenil, da je bil prikrajšan za prihodke oziroma dobiček od najemnin. Ta sodni boj je trajal desetletje in letos je po pritožbah na višje in vrhovno sodišče, po revizijah in dvakratni ustavni pritožbi tožniku uspelo in država mu je plačala skoraj 3,5 milijona evrov, ker je ustavno sodišče nedvoumno ugotovilo, da mu je bila kršena pravica po 23. členu ustave.
Socialna in prava bomba
Samski dom v naselju Stražišče pa je lahko tudi metafora tranzicije oziroma prehoda iz socializma v trdi kapitalizem. Stanovalci so namreč zavrnili plačila najemnin, ker so bili prepričani, da so jim bile sobe dodeljene, da so v njihovi lasti, da imajo kot (večinoma) delavci tekstilne tovarne pravico bivati v njih. Toda novi lastnik je pokazal trdo roko takoj na začetku in najemnine so bile za večinoma socialno šibke stanovalce po njihovi presoji odločno previsoke. Lastnik je potem terjal najemnine, ker je bil objekt njegov in ga je plačal, zapletalo se je tudi pri plačilu elektrike in vode. Tako so stanovalci ostali brez ogrevanja pozimi, dom se je spremenil v socialno bombo, za povrh je do zdaj neznani storilec podstavil ob dom tudi pravo eksplozivno telo. Vrstila so se tudi posredovanja policije, s problemom pa se je neuspešno ukvarjala tudi Mestna občina Kranj. Janez Janša ni bil sposoben plačevati kreditov, nanj so pritiskali upniki.
Problem doma je ostal nerešen vse do danes. Krajani Stražišča zadnja leta opozarjajo na njegovo stanje, ker je popolnoma izropan in propada. Po ocenah iz KS Stražišče predstavlja nevarnost za gosto naseljeno okolico, v njem pa že dolga leta ni nikogar razen občasno brezdomcev ali narkomanov. Dejansko pa dom sploh ni več v lasti podjetja Infohip oziroma Janeza Janše. V Ribnici na Dolenjskem smo namreč našli novega lastnika, finančnika Janeza Levsteka iz podjetja D solventa: »Janši sem posodil denar za nakup doma, pozneje pa sem od drugih upnikov odkupil terjatve in po moji oceni vložil okoli dva milijona evrov ter v zameno dobil objekt. Nič ne vem, da bi Janša dobil tako odškodnino, z domom in sodišči pa imam težave tudi sam, ker vse premoženjske zadeve niso urejene. Zavedam se njegovega klavrnega stanja,« je dejal Levstek.
Kdo bo kriv?
Janez Janša je torej dobil poplačilo za svoje težave s sodišči od davkoplačevalcev. Predsednica kranjskega okrajnega sodišča je Mateja Jereb, ki se je tudi sama ukvarjala z zadevami, povezanimi s samskim domom. Krivdo za dolgotrajno sojenje zavrača. »Sodniško službo sem nastopila decembra 1997, kompletno zadevo Infohip pa prejela v delo leta 2002. Glede trditve, da kranjsko sodišče pet let v nobeni od 115 zadev, ki so se nanašale na izpraznitev prostorov v Delavskem domu, ni razpisalo obravnave, pa sporočam, da to ne drži. Zadeva pa je kompleksna, zato boste celotno poročilo o zadevi prejeli v najkrajšem možnem času,« je sporočila Jerebova. Odvetnik Šipec pa je s prstom pokazal na pingpong med različnimi sodišči. »Prvostopnih sodnic je bilo kar nekaj, ampak problemi in izgubljanje časa so nastopili predvsem v okviru pingponga na rednih sodiščih višjih stopenj ter med vrhovnim in ustavnim sodiščem,« je poudaril Šipec in dodal, da je bilo za kršenje 23. člena ustave, na podlagi katerega je navsezadnje Janša tudi dobil triinpolmilijonsko odškodnino, vendarle ključno počasno delo kranjskega okrajnega sodišča.
