Vlada ekspresno pripravlja teren za ureditev industrijske cone v občini Hoče - Slivnica po meri kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magna, in sicer v upanju, da bo ta tja postavil ličarski obrat in v njem zaposlil od 2000 do 3000 ljudi. Bliskovito prebijanje prihodnje 100-hektarske industrijske cone skozi upravne in prostorske postopke namreč ne bo dovolj za uspešen razplet. Še pomembneje bo zagotoviti kader. Ustrezno usposobljenih ljudi iz kovinskopredelovalne stroke na trgu delovne sile skorajda ni, povpraševanje po njih že vrsto let presega ponudbo.
3000 novih zaposlitev in podvojitev proizvodnje
Dvome o tem, ali Magna dejansko namerava v velikem slogu investirati v Sloveniji, vzbuja tudi dejstvo, da v svoji tovarni v Gradcu prav zdaj občutno širi proizvodne zmogljivosti. V prihodnjih 18 mesecih bo Magna število zaposlenih povečala s sedanjih 7000 na približno 10.000, veliko novega kadra naj bi prišlo tudi iz Slovenije. Že danes se v podjetje Magna Steyr vsakodnevno vozi na delo približno 600 Slovencev, ki v povprečju zaslužijo od 1300 do 1800 evrov neto na mesec.
Magna zaposluje, ker je pridobila nova naročila avtomobilske industrije. Lani so izdelali približno 104.000 vozil (mercedes G, peugeot RCZ, audi Q3 2015, mini countryman in paceman). Mercedese bodo izdelovali vsaj do leta 2023, za preostale modele pa so jim potekla naročila. Zdaj pripravljajo tekoče trake za izdelavo avtomobilov BMW, jaguar in land rover. »Po letu 2018 bo letna proizvodnja okoli 200.000 vozil,« je napovedala Ana Topolic, ki v podjetju Magna Steyr skrbi za stike z mediji.
Magna torej že zdaj na veliko išče nove kadre. Kje bodo našli še 2000 ali celo 3000 ljudi za slovensko tovarno? Ali v Magni pričakujejo, da bodo tisti Slovenci, ki zdaj delajo pri njih, v prihodnje raje delali v njihovi slovenski tovarni? Odgovorov ni mogoče dobiti. V vodstvu Magne so v zvezi z morebitno slovensko naložbo zelo redkobesedni. »Res je, da je ta čas v javnosti veliko ugibanj,« pravi predstavnik za odnose z javnostjo v Magni Rej Husetovic. »Evalvacije morebitnih naložb ta čas izvajamo v Evropi, Aziji, Severni Ameriki. Šele ko bomo sprejeli dokončno odločitev, bomo pričeli o njej komunicirati.«
Dejstvo je, da Magna ne bo zlahka našla usposobljenega kadra iz kovinskopredelovalne stroke. Ne primanjkuje ga le na območju Maribora, temveč tudi širše, ti poklici so deficitarni po vsej Evropi. Konec oktobra je bilo na mariborskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 12.922 oseb, stopnja registrirane brezposelnosti je bila julija 13-odstotna. Na zavodu je bilo oktobra prijavljenih 332 ličarjev, orodjarjev, strugarjev in varilcev. To zveni veliko, a večina jih dobi novo službo v manj kot štirih mesecih. Letos jih je novo službo – tako kažejo evidence zavoda – našlo že 554.
Trg delovne sile je brez večjih pretresov prenesel tudi krčenje Cimosovega kolektiva v Poslovni coni Tezno. Tam je v minulem letu službo izgubila več kot polovica od približno 900 delavcev.
Na zavodu o prihodu Magne še nič ne vedo
Ali je Maribor s širšo okolico ta čas sposoben zagotoviti več sto ali celo 3000 ljudi, ki bi bili primerni za zaposlitev v avtoličarskem obratu, kakršnega naj bi zgradila Magna? Mariborska območna služba zavoda za zaposlovanje doslej še ni uradno seznanjena s tem, da bi se na njenem območju pripravljala takšna naložba.
»Prizadevali si bomo čim prej stopiti v stik z omenjenim delodajalcem, da se bomo bolje seznanili z njegovimi potrebami, nato pa bi pripravili programe izobraževanja ali usposabljanja,« so nam odpisali iz vodstva mariborskega zavoda. Takšnih izobraževanj so v preteklosti izpeljali že kar nekaj. Po neuradnih podatkih stane polletni izobraževalni program dobrih 4000 evrov na osebo. Za 1000 ljudi bi torej morala država zagotoviti vsaj dodatne štiri milijone evrov, če bo želela Magni zagotoviti ustrezen kader iz obstoječega nabora brezposelnih oseb.
»Za pravočasno pripravo programa in nabora kandidatov je nujno, da zavod od delodajalca čim prej pridobi informacije o konkretnih potrebah in pripravi popis znanj in kompetenc, ki naj bi jih usvojili prihodnji zaposleni,« pravijo v zavodu. »Zato načrtujemo obisk občine Hoče - Slivnica, da si pridobimo čim več konkretnih podatkov.«
Če bo naložba nekoč udejanjena, se bodo pravočasno povezali tudi s sosednjimi službami iz Ptuja in Celja. Tako ravnajo vedno, ko zaradi precejšnje strukturne brezposelnosti ni mogoče zagotoviti ustreznega kadra, so nam razložili v mariborskem zavodu za zaposlovanje.
