Dejstvo je, da se nobena vlada doslej še ni lotila predvidenega investicijskega projekta s takšno skrbnostjo, kot se ga loteva aktualna. S sprejetjem zakona pred dnevi, ki bo nazadnje omogočal razlastitev tistih posestnikov, ki za potrebe naložbe svojih zemljišč v občini Hoče - Slivnica ne bodo hoteli prodati, se zdi, da aktualna vlada ničesar ne prepušča naključju. Toda, ali ji bo uspelo narediti vse potrebno, da bo na poljanah mariborske regije v prihodnje stala sodobna tovarna, še zdaleč ni gotovo.
Druga podobna in prej slučajna kot načrtovana zgodba je naložba japonske Yaskawe. Ta namerava v Sloveniji postaviti tovarno za izdelavo industrijskih robotov, naložba pa je ocenjena na okoli 30 milijonov evrov. V veliki meri je k odločitvi o veliki japonski naložbi prispevalo dobro poznavanje Slovenije, saj ima Yaskawa v Ribnici že vrsto let evropski razvojni center. To nakazuje, da bi bilo smiselno sedanje tuje vlagatelje spodbujati k novim naložbam v Sloveniji.
V lanskem letu se je vrednost neposrednih tujih naložb zvišala za 1,35 milijarde evrov, na 11,6 milijarde evrov. Podobna gibanja se v letošnjem letu nadaljujejo. Pred dnevi so namreč v Banki Sloveniji objavili, da se je vrednost neposrednih naložb v zadnjem letu zvišala za 1,4 milijarde evrov. Kljub tolikšni rasti pa se Slovenija po stanju vseh prejetih tujih naložb, ki ga meri kazalnik obsega tujih naložb glede na bruto družbeni proizvod, lani pa je znašal okoli 30 odstotkov, med državami EU uvršča na zadnji del lestvice, pred njo pa so vse tako imenovane nove članice EU.
To kaže, da svojih priložnosti nismo znali izkoristiti oziroma da potencialnih tujih vlagateljev nismo obravnavali ustrezno. Marsikdo še ni pozabil spodletele naložbe Daimlerja, ki je na koncu za novo naložbo izdelave novih vozil mercedes serij A in B, vredno vrtoglavih 800 milijonov evrov, izbral Madžarsko. Ker je vlada takrat Daimlerju ponudila odročno zemljišče v Črnomlju, kjer bi bilo izjemno težko najti 2500 delavcev, bi se moral zgoditi več kot čudež, da bi Nemci za investicijo izbrali Slovenijo. Zamujenih priložnosti je bilo še več, vprašanje, ki se zastavlja, pa je, ali se je vrh katere koli vlade sploh kdaj seznanil, po kakšnih kriterijih multinacionalke izbirajo lokacije za nove naložbe.
Poleg administrativnih ovir, visokih davkov in cene delovne sile je ena od ključnih težav Slovenije pri privabljanju neposrednih tujih naložb odsotnost primernih zemljišč za večje naložbe, kar se je pokazalo tudi v mariborskem primeru, ko je vlada pri analizi primernih lokacij za Magno kot primerno našla le eno. Raznih industrijskih in poslovnih con je bilo v zadnjih letih zgrajenih več ducatov, obstajajo pa tudi številna druga zemljišča, na katerih rastejo koprive. Toda ko tujci izrazijo zanimanje za njihov nakup, se cene povzpnejo na 100 evrov za kvadratni meter, medtem ko stane kvadratni meter v številnih nemških conah okoli 20 evrov.
