V petek, štiri leta in tri mesece po tragični balonarski nesreči na Ljubljanskem barju, bo sodnica Sinja Božičnik začela sojenje 47-letnemu balonarju Miru Kolencu. Obtožen je povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, zaradi česar so umrli Izidor Prevodnik in Bojana Groznik z 11-letno hčerko Aljo, zakonca Ema in Peter Zelko ter Erika Ferlan. Še deset potnikov je bilo hudo poškodovanih, 14 pa lažje. Novembra lani so na sodišču že opravili predobravnavni narok, na katerem mu je tožilstvo za primer priznanja krivde ponudilo šest let zapora. Kolenc ni priznal, zato se bo zdaj začelo običajno sojenje, na katerem bodo prisluhnili njegovemu zagovoru, zaslišali priče in strokovnjake ter preučili druge zbrane dokaze. Grozi mu osemletna zaporna kazen.
»Potniki niso ubogali«
Kolenc je 23. avgusta 2012 ob 6.50 s toplozračnim balonom, na katerem je bilo 31 potnikov, vzletel s travnika v bližini Brda v Ljubljani. V obtožbi piše, da kljub nevihtnim oblakom poleta ni pravočasno prekinil in da je letel do višine 1400 metrov, ne da bi za to imel dovoljenja kontrole zračnega prometa. Ko se je zaradi slabega vremena vendarle odločil za pristanek, pa ni upošteval varnostnih navodil – ne proizvajalca ne stroke: ni uporabil rdeče vrvi (Q-ventila) za zasilno pristajanje, ni ugasnil gorilnika in ni zaprl ventilov za dovod goriva v cilindre. Namesto tega je po prvem udarcu košare v tla, ko so iz nje padli nekateri potniki, dodajal plin, tako da jih je ponovno dvignilo v zrak. Preleteli so Ižansko cesto, nato pa spet udarili v tla. In ker je izbral napačen kraj za pristajanje, piše v obtožbi, je ob udarcu v drevo zaradi poškodovanja cevi in prižganega gorilnika ter odprtih ventilov izbruhnil usodni požar.
Obtoženi na predobravnavnem naroku ni priznal nobenega dejstva iz obtožnice. V preiskavi se je zagovarjal, da se je na polet dobro pripravil in da je bilo vreme ob vzletu brezhibno. Leteli naj bi največ 900 metrov visoko. Tudi ko so se začeli spuščati, je bilo še lepo vreme, šele na višini 350 do 400 metrov je prišlo do spremembe hitrosti vetrov in oblaki so se začeli bliskovito bližati. S pristankom se je mudilo, a ni šlo za zasilni pristanek, je zatrdil. Po njegovih zagotovilih je bil pristanek varen in ne sunkovit, tako da takrat nihče ni padel iz košare. Potem pa je ovoj balona naredil jadro in po travniku je košaro vlekel v smeri vetra. Potnikom je naročil, naj ne zapuščajo košare, a ga niso ubogali, zato je balon dobil zagon in ga je dvignilo. Kot je dejal, so potem ob nekaj udarili, izgubili hitrost in pristali. In takrat je zagorelo, verjetno zato, ker je bil plin še v ceveh in pilotke niso takoj usahnile, se je zagovarjal.
Po pomoč k tujemu strokovnjaku
Če je on zatrdil, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, so ugotovitve balonarskih strokovnjakov drugačne – ročice na jeklenkah da so ostale odprte, zato je zagorelo, prav tako tudi rdeča vrv ni bila potegnjena. Da je bilo slabo vreme presenečenje, je po njihovem mnenju za lase privlečen izgovor, način pristanka pa velika napaka. Obramba bo poskušala te trditve ovreči, zato je že novembra predlagala zaslišanje predstavnikov proizvajalca balonov iz Velike Britanije in tujega strokovnjaka, češ da so slovenski balonarji v tej zadevi pristranski. Zagovornik Boris Grobelnik je v spis vložil tudi kopijo diska obtoženčevega računalnika, ki naj bi dokazoval, da je usodnega dne pridno preverjal vremenske razmere.
