Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranjaSazor je letos uspel veliki met. Po devetih letih prizadevanj ji je uspelo podpisati sporazum s slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci ter začeti zbirati nadomestila za fotokopiranje avtorskih gradiv, ki bodo drugo leto predvidoma dosegla okoli 500.000 evrov. Minuli teden so na skupščini izvolili novega predstavnika založnikov v nadzornem odboru Luko Novaka (ki se v tem telesu pridružuje Slavku Preglu, Marku Ručigaju in Dragu Bajtu), v kar so bili primorani po odstopu Maruše Kmet iz založbe Rokus Klett. Z njenim odhodom je Sazor izgubil kritično »opozicijo«, ki je opozarjala na domnevno potratnost in netransparentnost.
V začetku leta je Rokus predlagal vrsto sprememb in zmanjšanje stroškov poslovodstva, a predloga člani niso podprli, ker so te stroške z letošnjim letom že zmanjšali, prevladala pa je tudi bojazen, da želi Rokus prevzeti Sazor. Na skupščini minuli teden pa je vodstvo predstavilo predlog razrešitve Kmetove, za katerega je predsednik poslovodstva Rudi Zaman povedal, da ga je podala skupina manjših založb znotraj organizacije: »Kmetova uporablja notranje informacije, da potem v medijih piše polresnice ter blati delo Sazorja.«
Potratno ali zaokroženo navzgor?
Maruša Kmet v pismu, s katerim člane Sazorja seznanja z razlogi za odstop, navaja, da se bodo prihodki organizacije zaradi podpisanega sporazuma s šolami v prihodnjem letu resda povečali, a se ji ne zdi logično, da se na ta račun povišajo tudi stroški poslovodstva kar za 35 odstotkov (za 55.000 evrov), saj to zmanjšuje delitveno maso za avtorje in založnike. Po njenem mnenju bi bilo povišanje stroškov upravičeno le, če bi se povečali prihodnje leto ob nakazilih avtorjem na račun izdajanja računov, pogodb, poštnine.
Ne strinja se tudi, da članoma poslovodstva poleg fiksnega dela plače pripada tudi štiriodstotni variabilni del, ki je izračunan od celotne delitvene mase za fotokopiranje. V načrtu za leto 2017 znaša višina samo variabilnega dela za vsakega od članov poslovodstva, ob fiksni plači, več kot 18.000 evrov. Kmetova tudi opozarja, da člana poslovodstva Zaman in Miha Mazzini prejemata akontacijo variabilnega dela plače že od septembra, četudi prihodkov od šol v tem letu še ne bo. Rudi Zaman kot predstavnik založnikov v poslovodstvu tako prejema poleg 2000 evrov osnovne plače še 1500 evrov bruto, enak znesek Mazzini (kot predstavnik avtorjev v poslovodstvu) na 1300 evrov osnovne plače.
Ideal učinka, ne nabranih ur
Rudi Zaman odgovarja, da se gibljivi del obračunava komaj dva meseca, pri čemer Kmetova uporablja bruto zneske oziroma zneske, ki so močno zaokroženi navzgor. »Moja neto plača za september je 1200 evrov neto in 700 evrov neto gibljivega dela.« Plačilo se mu zdi primerno, saj je edini zaposlen na Sazorju in njegovo delo obsega delo ob različnih urah dneva, vsebinsko pa konference, sestanke, usklajevanja zakona. »Če kakšen dan delam manj kot osem ur, drug dan zagotovo delam več.« Na vprašanje o tem, kako svoje delo na Sazorju usklajuje z vodenjem založbe Didakta, pravi, da slednjo operativno vodijo drugi uslužbenci in je sam direktor le formalno.
Pisatelj Miha Mazzini, ki je ob svojem delu v Sazorju v rednem delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, pravi, da je vedno zagovarjal plačilo po učinku in od septembra 2016 mu 1500 evrov variabilne plače pripada, če bo finančni načrt prihodkov realiziran, drugače ne. Akontacija bo namreč ob koncu leta poračunana z dejanskim stanjem, torej bo sledilo vračilo v primeru preplačila in obrnjeno. Med stvarmi, ki jih bo Mazzini v poslovodstvu urejal v bodoče, našteva: začetek pogajanj z univerzami in gospodarstvom ter pripravo računalniške podpore, da bodo avtorji dobivali svoja nadomestila glede na svoja dela, ne pa kar počez, po pavšalu.
PR za lepšo javno podobo
Kmetova tudi opozarja, da je Sazor marca letos podpisal 12.000 evrov vredno pogodbo za PR-storitve s Kreativno bazo, ki jo vodi Maja Čepin Čander, njen soustanovitelj pa je njen soprog Mitja Čander, direktor založbe Beletrina in član Sazorja, ki se je spomladi aktivno angažiral pri obrambi Zamana in Mazzinija. Na vprašanje, ali je delo za njegovo ženo nagrada za Čandrovo pomoč, Zaman pojasnjuje, da so na vabilo PR-agencijam dobili tri ponudbe, od katerih so izbrali tako, ki se spozna na kulturo in je hkrati najcenejša. »Bolj pošteno bi bilo povedati, da prejme Kreativna baza 900 evrov na mesec. Še dobro, da Maruša Kmet ni napisala, da bo zaslužila 120.000 evrov v desetih letih.«
Sicer pa za ta znesek spremlja celotno delo Sazorja, se udeležuje sestankov, skupščin, se vsaj enkrat na teden sestane s poslovodstvom, nato pa pripravlja prispevke za medije po navodilih poslovodstva. Zaman pravi, da je potreba po najemu PR-storitev nastala prav po februarskem pogromu nad Sazorjem, ko je založba Rokus Klett glasno opozorila na po njenem mnenju nerazumno visoke stroške poslovodstva. Vprašanje je, čemu zdaj, ko je Kmetova odstopila, Sazor še potrebuje PR. Zaman pravi, da je njena naloga tudi pridobivanje novih članov, a najprej so želeli vzpostaviti medijsko pozitivno sliko Sazor.
