Na Arktiki za ta čas neverjetnih nič stopinj Celzija, v Kazahstanu minus 30

Oktober in november sta meseca, v katerih količina ledu na Arktiki običajno hitro zraste. Temperature navadno strmo padejo, tudi večino nepoledenelih delov Arktičnega oceana pa prekrije led. Ampak letos je drugače. Temperatura zraka je mnogo višja kot običajno, v tem času je nad oceanskim delom Arktike navadno od 20 do 30 stopinj Celzija pod ničlo, v zadnjih tednih pa se giblje okoli ničle.

Presenetljiva je tudi količina ledu, ta sicer nastaja, a veliko počasneje in v veliko manjših količinah kot po navadi. V povprečju je med letoma 1981 in 2010 led sredi novembra pokrival približno 10,5 milijona kvadratnih kilometrov Arktičnega oceana, letos pa jih v istem času pokriva le 8,5. Neobičajno toplo vreme je med drugimi spremljal meteorolog Richard James in na podlagi analize podatkov z devetnajstih vremenskih postaj, ki obdajajo Arktični ocean, ugotovil, da je tamkajšnja povprečna oktobrska temperatura dve stopinji Celzija. Novembra so temperature še zrasle.

Zakaj se to dogaja?

Nenavadna »vročina« na Arktiki je posledica dotoka velike količine toplega in vlažnega zraka, ki na sever prihaja z vijugastim zračnim tokom. »Nad osrednjim, torej oceanskim delom Arktike je najtopleje takrat, kadar s Tihega in Atlantskega oceana tja piha južni veter,« je povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Raziskovalka podnebnih pojavov na Arktiki z Univerze Rutgers Jennifer Francis pripisuje visoke temperature vplivu zračnega toka, ki po srednjih zemljepisnih širinah v severni hemisferi potuje od zahoda proti vzhodu. Med preučevanjem je ugotovila, da ta tok postaja vse bolj valovit in daljši, zaradi česar doseže tudi Arktiko. Na Arktiki pa zadnjih nekaj tednov nenavadne niso zgolj temperature zraka, ampak tudi oceana. »Zaradi višjih temperatur zraka se led ne more oblikovati, zato pa je toplejši tudi ocean,« je razložil Mark Serrze, vodja ameriškega podatkovnega centra za sneg in led.

Ponekod drugod nenavaden mraz

Medtem ko so Arktiko zajele nenavadno visoke temperature, je v nekaterih evropskih in azijskih državah veliko bolj mrzlo. »Topel zrak doteka nad Arktiko, v severnem in srednjem delu Azije pa je zaradi vetrov s severa zdaj nenavadno hladno vreme,« je povedal Vertačnik.

Kar za trideset stopinj nižje kot po navadi so v tem obdobju temperature zraka v srednjeazijskem Kazahstanu. V glavnem mestu Astani so minuli konec tedna zagotovo presenečeni prebivalci morali obleči precej debelejša oblačila, saj so termometri pokazali neverjetnih 34 stopinj pod ničlo. Vzrok za ekstremno ohladitev je medsebojni vpliv zračnih tokov. »Zračni tok, ki je topel zrak prinesel nad Arktiko, je hladen zrak izpodrinil proti Sibiriji,« je pojasnil Serrze. »Ker proti severnemu polu zrak hkrati ne more dotekati z več strani, v situaciji, kot smo ji priča zdaj, zračni tok proti Evraziji prinaša mraz,« je razložil Vertačnik.

Na vidiku so spremembe

V nadaljevanju zime bo zaradi višjih temperatur količina ledu manjša kot običajno, a možnost, da se do konca zime situacija normalizira, ni izključena, je povedal Vertačnik.

Posledice teh sprememb so vidne predvsem v deželah severnih geografskih širin, recimo v Rusiji, Mongoliji in Kazahstanu, na Evropo in Slovenijo pa pojav trenutno ne vpliva. Težko je reči, kakšen bo njegov dolgoročni vpliv na podnebje, a če to postane stalnica, bomo večkrat priča ekstremnim in neobičajnim vremenskim razmeram. »Lahko se zgodi, da bo ta vzorec vse pogostejši, saj zaradi globalnega segrevanja na severu pričakujemo postopno zmanjševanje količine ledu,« je razložil Vertačnik. A z gotovostjo se lahko zanesemo le na eno vremensko stalnico – spremembe.