Ne. Glasba Slovence združuje, v njej ni razdvojenosti.
Ali obstajajo znani zgodovinski primeri, da bi nasprotniki v vojni zapeli isto pesem? Kot so Nemci in Angleži za božič poslušali isto Sveto noč, v nedavni balkanski pa so se soočene ekipe znale čez bojno črto častiti s Ceco?Peli so iste pesmi, iste melodije, vendar pa takšnega primera ni. In tu se ne da primerjati. Sveta noč je tako univerzalna, da ni mogla biti samo od enih.
Ali v naboru slovenskih narodnjaških pesmi obstajajo prepovedane pesmi? Takšne, ki se v socializmu niso smele izvajati, kot Evo zore, evo dana med Hrvati ali pa Oj, vojvoda Sinđeliću med Srbi?Ne, nimamo, vsaj v naboru narodnih pesmi, take ne poznam.
Ne obstaja domobranska pesem?Ne.
Ali ni to nenavadno?Nisem razmišljal o tem. Ne iščem povezave s tematikami, ki jih raziskujem. V glasbi delam prelom z zgodovino. Glasba je zame oddih.
Kdo je vam bližje, Avsenik ali Slak?Avsenik.
Zakaj?Slakove melodije so bolj ljudske in preprostejše, pri Avsenikih pa je melodika bogatejša, pesmi so aranžmajsko bogatejše zaradi Vilka Ovsenika, tudi zaradi pevskega terceta. Pa ne govorim tako zato, ker sem leta 1995, ko je tercet razpadel, imel na njihovi plošči priložnost prispevati svoj glas. To je tudi odločilo, da sem se začel ukvarjati s petjem, ker mi je tako svetoval Vilko. Prej sem bil samo kitarist oziroma basist.
Zgodovino ste študirali na filozofski fakulteti. Je tedaj tam narodno-zabavno glasbo poslušal ali celo igral še kdo drug?Ne. Ko pogledam fotografije ansamblov iz tistega časa, sem bil tudi edini mladenič v bendu. Narodno-zabavno glasbo so tedaj igrali skoraj izključno starejši glasbeniki. Povsem drugače kot danes.
Kako pa ste se družili? Predstavljam si, da so bili prevladujoči glasbeni okusi na fakulteti takrat bistveno drugačni.Moram povedati, da sem začel kot inštrumentalist v akademski folklorni skupini Franceta Marolta. Poslušali smo bolj glasbo drugih jugoslovanskih narodov, na turnejah po svetu, se jo pa seveda začel spoznavati tudi širše. Tako da je bilo takrat vprašanje, kaj sploh delam med narodnjaki. Po drugi strani pa na ekskurzijah in izletih, ko sem prijel v roke kitaro in odigral kaj popularnega in vsem znanega, ni bilo pripomb. Nasprotno.
Igrate Prifarci veliko hrvaških pesmi?Sploh ne. Na koncertu običajno zaigramo eno ali dve dalmatinski pesmi. Kostel, od koder izhaja skupina je na meji s Hrvaško in je »pravim Prifarcem« ta primorski, dalmatinski melos blizu.
In tudi obrnjeno. Zasedbe iz Gorskega kotarja zvenijo podobno slovenskim narodno-zabavnim ansamblom.Seveda. V Delnicah se razumemo.
Je bila narodna glasba v 80. letih podprta ali ne?Ne.
Vendar pa so Avseniki pri Titu menda igrali osemkrat.Oni da, ker so bili nekaj izjemnega in so bili za pokojnega predsednika zato zanimivi.
Imajo tudi partizansko pesem – Murke, mar ne?Se vam zdi? Mene asocira ne nekaj povsem drugega: »V to dolino zeleno s krvjo prepojeno.« In če poznamo zgodovino...
Če je bila narodno-zabavna glasba torej marginalizirana, je pa prejšnja država ljudsko »zapopadla« prek Slovenskega okteta.Da, Slovenski oktet je bil tako ali tako ustanovljen na pobudo izseljeniške matice, narodno-zabavni ansambli so šli v tujino kasneje. Prvi Slak, ki je bil med Slovenci na tujem bolj priljubljen od Avsenika, saj je bil bolj ljudski.
Vendar pa je Slovenski oktet obenem pel pesmi, kot na primer Pri farni cerkvici, kar je bila za tiste čase ideološko nezgledna tematika, v kontekstu okteta pa dopuščena. Zanimiv koncept.Kaj pa bi ljudem lahko ponudil drugega?
V ponedeljek in v nedeljo boste imeli koncerta v Cankarjevem domu. Čudna dneva.Cankarjev dom ima termine razprodane leta vnaprej. Imamo pač tiste termine, ki jih dobimo Prifarci. Nismo sofinancirani prek ministrstva za kulturo in nimamo zastonjskih ter zagotovljenih terminov. Koncert je v celoti v naši režiji, najem pa komercialen.
Imate reklamo na RTVS zastonj?Prva leta nismo imeli nič, zdaj dobi TV Slovenija vse avtorske pravice za celoten koncert in tako rekoč na kljub, zato se dogovorimo za zameno.
Povezava z vašo družico Rosvito Pesek se nakazuje sama po sebi.Niti ne. Toliko verodostojnosti pa je treba nacionalki le pripisati, da ima do vseh enake vatle in hvala bogu posname iz leta v leto več koncertov. Šifrer, Modrijani, Žlindra, Spev, Magnifico, Derendova, Mihelič, Žagarjeva, Gjurin.
Ste gospo Pesek osvojili s kitaro?Da, zgodilo se je po nekem koncertu.
Prifarci so se združili leta 1988, medtem ko ste vi v bendu od leta 1993. Takrat enkrat so se v Beogradu sestavile tudi Legende, mimogrede, Miloševiću ljub bend, medtem ko so se neotamburaški bendi na Hrvaškem začeli že kanček prej.Pri nas niso le tamburice ampak še kitara, violina, frajtonarica, klavirska harmonika in nastali smo iz ljudske glasbe. Etno torej. Kar pa zadeva zgodovino, Pri nas je do prve svetovne vojne skoraj vsaka fara imela tudi kak tamburaški orkester. Po drugi vojni pa so tamburice izginile, razen na Dravskem polju in v Beli krajini.
Rekel bi, da ste precej estrada oziroma južnejši Slovani bi nemara rekli, da igrate »svašta«.Tudi estrada, ampak na račun estrade mi ne spustimo iz rok naših inštrumentov. Pa poskusite vi s tradicionalnimi ljudskimi inštrumenti igrati »svašta«, pa do bo še vedno dobro zvenelo. Recimo Nušo Derendo, slovensko popevko, tuje zimzelenčke.
Sploh se ponuja vtis, da je do leta 1991 Slovenec iskal v sebi slovenskost, da pa po letu 1991 v sebi išče južnega Slovana: ritem, mol, drugačne harmonije, Prekmurje in Bela krajina sta postala dobrodošla.Morda so nekoliko neznačilne za osrednjo Slovenijo, jih pa imamo v ušesih.
Za politične stranke igrate?Ne, razen kostevskemu županu, ko je pred leti še kandidiral na volitvah, sicer pa niti nismo zanimivi.
Kljub temu, da odkrivate grobišča?Pred leti so me v levem tedniku Mladina upodobili z berdo iz kosti, če berete danes kakšne desne, boste pa videli, da zaradi sporov znotraj desnice nimam zaveznikov niti tam.
Za desnico se zdi, da se hitreje sporeče med seboj kot levica. Je bolj prepirljiva?Bolj. Ali se levica sploh sporeče?
