Petletni program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico, ki ga je leta 2013 sprejela vlada Alenke Bratušek, je doslej več obljubljal, kot dejansko pomagal dvigniti vključene občine iz gospodarske depresije. Vlada Mira Cerarja bo zdaj v proračun kilavega spodbujevalnega programa injicirala dodatnih deset milijonov evrov. Denar bo namenjen izključno za vzpostavitev približno sto hektarjev velike proizvodne cone v občini Hoče - Slivnica.
V ozadju tega izdatnega dodatnega financiranja tiči prizadevanje države, da bi v Slovenijo pripeljala veliko naložbo avstrijsko-kanadskega avtomobilskega giganta Magna. Podjetje v lasti milijarderja Franka Stronacha, ki ima v Gradcu proizvodno cono z več kot 5600 zaposlenimi, spada med največje zaposlovalce slovenskih delavcev migrantov v Avstriji. Prav zdaj so v graški tovarni Magna Steyr začeli širiti proizvodni obrat, v katerem naj bi službo dobilo dodatnih 3000 ljudi.
Magna pa načrtuje tudi čezmejno selitev svojih proizvodnih zmogljivosti, in sicer na območje nedaleč od mariborskega letališča Edvarda Rusjana. Tam želi postaviti velik ličarski obrat, v katerem naj bi barvala karoserije za avtomobile prestižne znamke Jaguar, v njem pa bi delo nekoč dobilo 3000 ljudi.
Tajnost občutljivih postopkov
V vladnem gradivu o vzpostavitvi proizvodne cone Magna ni omenjena niti z besedo. Pogajalski proces, v katerega je vključeno ministrstvo za gospodarstvo, je namreč zelo konspirativen. »Zaradi interesa vlade in tudi lokalnega okolja, da zadeve pripeljemo do konca, je smiselno, da o projektu v tej fazi govorimo čim manj,« je za časnik Večer to skrivnostnost utemeljeval predsednik vlade Miro Cerar. »Aktivnosti ministrstva za gospodarstvo se stopnjujejo, a razumeti morate, da želijo tuji investitorji pri pogovorih določeno mero tajnosti, saj gre za postopke, ki so zelo občutljivi.«
Prvi del državnih sredstev za vzpostavitev proizvodne cone – 1,39 milijona evrov – bo iz proračuna stekel že letos. Denar bo namenjen za odkup zasebnih zemljišč, za prostorsko ureditev cone in za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, s katerimi se bodo kmetijska zemljišča prekategorizirala v stavbna.
»Dosedanje izvajanje programa je pokazalo, da je za povečanje konkurenčnosti problemskega območja potrebna ne le promocija območja in privabljanje investitorjev, temveč tudi zagotovitev večje proizvodne cone,« še piše v gradivu, ki ga bo vlada obravnavala v četrtek. Idealni prostor za to cono je ob vznožju Pohorja, med letališčem in industrijsko cono Hoče ter v neposredni bližini avtocestnega križišča prometnih koridorjev, ki povezujeta Dunaj, Budimpešto, Zagreb in Ljubljano.