Specializirano sodišče za gospodarsko-bančni kriminal

Kar je preveč, je preveč. Pa četudi bi ustanovili tako sodišče in če bi Klemenčiča Islandci inštruirali, je vse prepozno. Koga naj bi zdaj preganjali? Kot pravijo v hrvaški Istri: »Ko je jamil, je jamil.« (V prevodu: »Kdor je ukradel, je ukradel.«) In pokradeno je. Sploh na bančnem področju. Tudi ugotovitev predsednika parlamentarne komisije o stanju v bančnem sistemu, da bi »ustanovitev posebnega sodišča izboljšala preglednost poslovanja«, je bolj tako tako. To je približno tako: do zdaj smo kradli in ukradli ter pokradli, od zdaj pa veljajo nova pravila. Treba se je spomniti, da so številni postopki za terjanje odgovornosti, kazenske in odškodninske, že zastarali. Vrsto rokov je zamujenih. Zato nobenih novih predpisov ne potrebujemo za nazaj.

Elementov za preganjanje tatov, povezanih z bančnim poslovanjem, je bilo dovolj, samo volje ni bilo, da se zadeve preganjajo. Izvajati je treba obstoječe predpise. Nihče ne govori o odgovornosti tistih, ki so pripeljali bančni sistem v tako stanje, kot ga imamo. Pa še ogromne odpravnine so prejeli, ki bi jih, po zdravi kmečki pameti, bili dolžni vrniti že zdavnaj. Enostavno: nadzorni sistem v bankah ni deloval.

Vsaka banka ima upravo, notranjo kontrolo, ki je povezana z notranjo kontrolo Banke Slovenije in je odgovorna le njej in ne upravi banke, torej je podaljšana roka Banke Slovenije. Notranja kontrola v bankah ima vse podatke o vseh bančnih plasmajih in vseh odstopanjih in je dolžna o vseh negativnih odstopanjih opozarjati upravo, notranjo kontrolo Banke Slovenije in nadzorni organ banke. Da tega niso počeli tako, kot to nalagajo predpisi, je povsem jasno. Pa tudi sicer so Banka Slovenije in tudi nadzorni organi v bankah dolžni obravnavati redna poročila in tekoče stanje v banki ter po potrebi ukrepati, če ugotovijo določena odstopanja od normalnega poslovanja. Da to niso počeli vsi po vrsti, je več kot očitno.

Kaj pa zdaj in kako naprej? Osebno bi predlagal vsem nadzornim svetom bank, Banki Slovenije in vladi naslednje ukrepe, če je seveda politična in poslovna volja za razčiščevanje zadev. Najprej bi zahteval podatke iz kreditnih map vseh bank samo prvih sto odobrenih bančnih poslov in ugotovil, kdo je sodeloval pri odobritvi teh bančnih poslov. Ugotavljal bi, kaj se je dogajalo s tem poslom in kdo ga je spremljal, poročal, ukrepal. Vsi, ki so sodelovali, imajo imena in priimke. Nadalje bi ugotavljal odgovornost uprav bank, kako in kdaj so ukrepale v zvezi z zavoženimi posli. Kaj, kako in kdaj so ukrepale notranje kontrole v zvezi s temi posli, ugotoviti je treba tudi, kaj je storila notranja kontrola Banke Slovenije in ali je bila pravočasno in kako obveščena o spornih poslih. Če niso vedeli, je še huje, ker so odgovorni tudi za tisto, kar bi bili dolžni storiti, pa tega niso storili.

Na žalost so v nadzornih svetih sedeli in še sedijo člani, ki pojma nimajo o bančnih poslih. So pa »naš kader«. Poslovanje bank vsako leto pregledajo revizijske hiše, pa se vprašajmo, ali je katera izmed njih ali njihova vodstva odgovarjala in zakaj niso? Kljub slabim rezultatom bank določene revizijske hiše še naprej revidirajo. Zastavimo si vprašanje, kdo je tisti, ki ni sprožil vprašanja odgovornosti? Predpisi so bili jasni, žal so ostali mrtva črka na papirju. Kot večkrat piše in poudarja dr. Andraž Teršek, življenja se ne da predpisovati, marveč je treba iskati smisel v vsaki obstoječi pravni normi. Če kaj vem, v naši državi velja čez tri tisoč predpisov, zdaj pa naj bi si izmišljevali nove? Lepo vas prosim. To je po tisti, če nočemo rešiti problema, bomo ustanovili komisijo oziroma sprejeli nove predpise, ki bodo veljali za naprej

Na koncu še tole. Gospodarskega kriminala noče in noče biti konec, niti ne zmanjšuje se. Naslednji kriminal bo povezan s posli DUTB, verjemite mi. Preden zadeve pridejo pred sodišče, je vrsto drugih posameznikov in organov, ki sem jih navedel, ki so bili dolžni opraviti svoje delo, pa ga niso. Specializirano sodišče za gospodarsko-bančni kriminal bi imelo polne roke dela, saj nekajletno čakanje, da zadeve pridejo na vrsto, marsikatero zadevo zvodeni ali pa se najde sto in en vzrok, da se storilci zmuznejo, brez kazni, kaj šele, da bi vsaj denar vrnili. V tem primeru velja krasen slovenski rek: Ne vsak po svoje (to so počeli v preteklosti), ampak vsak svoje (naj opravi delo).