Posledica odpornosti mikrobov proti antibiotikom je manj učinkovito ali neučinkovito zdravljenje nekaterih vrst okužb. Ker zdravstveni delavci potrebujejo več časa, da najdejo ustrezen antibiotik, zdravljenje zakasni, zaradi zapletov so hospitalizacije bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, daljše, višji so njihova umrljivost in seveda stroški zdravljenja. V letos objavljeni britanski študiji ocenjujejo, da bo do leta 2050 zaradi zapletov, povezanih z odpornostjo mikrobov proti antibiotikom, v svetu umrlo deset milijonov ljudi na leto.
Tega fenomena ne moremo povezati izključno z delovanjem človeka, saj je odpornost proti antibiotikom tudi naravna značilnost mikroorganizmov. Največji del problema – pridobljena odpornost – pa se nanaša na uporabo antibiotikov v humani in veterinarski medicini in pri pridelavi hrane pa tudi na onesnaževanje okolja z izpusti antibiotikov v okolje pri izdelavi zdravil.
Antibiotiki in bolnišnične okužbe
Preudarna in nadzorovana raba protimikrobnih zdravil je zato ena najpomembnejših usmeritev zdravstvenih politik v zadnjih dveh desetletjih. To se še posebno nanaša na bolnišnice, kjer je odpornost mikrobov povezana tudi s širjenjem bolnišničnih okužb. Odpornost mikrobov je namreč pri bolnišničnih okužbah pogostejša kot pri okužbah zunaj bolnišnic.
Po zakonodaji je obvezno spremljanje rabe antibiotikov v Sloveniji od leta 2011 dalje, ko so pravilnik o preprečevanju bolnišničnih okužb dopolnili z nadzorom nad rabo protimikrobnih zdravil. Bolnišnice so morale ustanoviti komisijo za antibiotike, ki bedi nad izvajanjem ustreznih ukrepov. Če smo pri preudarnem predpisovanju antibiotikov v ambulantah družinske medicine med najuspešnejšimi evropskimi državami, pa smo po rabi antibiotikov v bolnišnicah nekako na koncu prve tretjine držav z najnižjo rabo. »S tem pa nismo najzadovoljnejši,« je pripomnila infektologinja prof. dr. Bojana Beović, zaposlena v UKC Ljubljana, na simpoziju o protimikrobni odpornosti, ki ga je organizirala sekcija bolnišničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu.
Razlike med bolnišnicami
Analiza med bolnišnicami je poudarila poglavitne težave: v štirih bolnišnicah od desetih zdravniki niso seznanjeni s problematiko odpornosti proti antibiotikom in njihovi preudarni rabi, v sedmih slabo upoštevajo smernice o tem, v šestih bolnišnicah na bolnikov karton ne zapišejo, zakaj je dobil antibiotik, težava je neupoštevanje priporočil pri preventivni antibiotični zaščiti pred kirurškimi posegi, dajanje neustreznih kombinacij antibiotikov, pomanjkanje navodil o porabi »kritičnih« antibiotikov, ni opredeljena dolžina zdravljenja z antibiotiki in drugo.
»Raba antibiotikov v slovenskih bolnišnicah se precej razlikuje tudi med primerljivimi bolnišnicami, zakaj, pa je težko reči,« je pojasnila Beovićeva. Največ antibiotikov predpišejo bolnikom na kirurških intenzivnih oddelkih, sledijo internistični intenzivni oddelki. Ob tem, da se stroka le počasi navaja na spremembe, pogrešajo tudi sistematično finančno podporo za izvajanje nadzora nad rabo antibiotikov in drugih dejavnosti za zmanjšanje odpornosti mikrobov, je povedala Beovićeva.
Tveganje predstavljajo tudi tuji pacienti, saj ti v bolnišnice prinašajo veliko odpornih bakterij.
Kako to poteka v praksi?
Uspešnost zniževanja rabe protimikrobnih zdravil in preprečevanja bolnišničnih okužb je odvisna od podpore vodstva bolnišnice in usklajenega večdisciplinarnega pristopa, soglaša Brigita Mavsar Najdenov, klinična farmacevtka v Splošni bolnišnici Jesenice, ki vodi bolnišnično komisijo za antibiotike. V bolnišnici so med drugim izdelali navodila za predpisovanje protimikrobnih zdravil, kjer so opredelili tudi antibiotike z omejenim in strogo omejenim načinom predpisovanja, s čimer želijo, da se zdravniki med seboj posvetujejo, ali je uporaba teh zdravil res upravičena. Zdravniki dneve, ko bolnik prejema antibiotike, na temperaturnem kartonu posebej označijo, tretji dan uporabe pa morajo ponovno preveriti, ali bolnik antibiotik še potrebuje in ali je terapija primerna. V praksi tega vsi zdravniki še ne izvajajo, je povedala klinična farmacevtka. Uvedli so redne tedenske preglede predpisanih protimikrobnih zdravil, kar pomeni, da je na raportih, kjer se zdravniki pogovarjajo o poteku zdravljenja bolnikov, prisoten tudi klinični farmacevt, ki predhodno preveri ustreznost predpisovanja antibiotikov konkretnim pacientom in da svoja priporočila. V jeseniški bolnišnici so v preteklih letih porabili manj antibiotikov, kot je znašalo povprečje slovenskih bolnišnic, v zadnjih dveh letih pa je poraba poskočila. »Čaka nas analiza, zakaj je tako,« je povedala Mavsar-Najdenova.
V jeseniški bolnišnici so v zadnjem letu doživeli obširno bolnišnično okužbo z eno od odpornih bakterij, ko se je v več mesecih okužilo 82 hospitaliziranih bolnikov. Okužba se je začela na enem izmed oddelkov v eni izmed najbolj napolnjenih bolniških sob in se – morda tudi prek medicinskih sester, ki ponoči delajo na več oddelkih – prenesla na bolnike na drugih oddelkih, kjer se je širila tudi s stiki med bolniki. Da bi okužbo zamejili, so uvedli vrsto ukrepov, je povedal kirurg Matej Dolenc. Eden od načinov, da zmanjšajo pojavnost bolnišničnih okužb, je preudarno predpisovanje antibiotikov, povišanje njihove uporabe v zadnjih dveh letih pa kaže, da tega problema še niso rešili, je povedal.
