Več kot šest ur in 78 potez je trajala tretja partija dvoboja za najvišji šahovski naslov v New Yorku. Začelo se je vse prej kot obetavno: v španski partiji je Sergej Karjakin kot črni le uporabil že omenjeni berlinski zid, presenetil pa je tokrat prvak Magnus Carlsen. Namesto glavne variante, resda že temeljito preanalizirane in preigrane, je izbral simetrično in skromno pot, ki jo beli izbirajo, ko želijo remizirati z boljšim nasprotnikom.
Karjakin ni izbral najlažjega nadaljevanja, a vseeno so sledile menjave figur in še ena končnica – kot v prvi partiji – trdnjave s skakačem za Carlsena proti trdnjavi z nespretnim lovcem za Karjakina. Nič posebnega na prvi pogled. Sledile pa so nenavadno slabe poteze izzivalca in že okrog prve časovne kontrole je imel prvak občutno prednost. V tem času se je spremenila tudi govorica njegovega telesa: prvič v dvoboju smo videli prvaka, ki je zavohal kri. Imel je že kmeta prednosti, treba je bilo le uskladiti delovanje kralja, trdnjave in skakača tako, da črni lovec, ki bo moral pasti, s seboj ne bi potegnil vseh belih kmetov. Norvežan pa tokrat ni bil kos tehnični nalogi, torej prvini, kjer je najboljši. Kar dvakrat se je zadovoljil s polovično rešitvijo, kar je obdržalo pri življenju šibke upe izzivalca na remi. V šesti uri igre je Rus, izčrpan od iskanja edinih potez, naredil novo napako, ki bi morala biti usodna. A tudi Carlsen zdaj očitno ni bil več dovolj svež in tretja napaka prvaka je ponudila možnost izzivalcu za pobeg v študiozen remi s figuro manj. Seveda jo je izkoristil. Namesto tipične zmage Carlsena smo torej dobili še eno neverjetno preživetje v slogu Sergeja Karjakina.
Če je kdo mislil, da bo psihološka prednost na strani izzivalca, se je zmotil: četrta partija je prinesla novo klasično špansko partijo, kjer Karjakin kot beli ni dosegel prednosti. Na lepem pa je vzel robnega kmeta in spregledal prvakov odgovor: v zameno bo padel središčni kmet belega. Kot se rado zgodi po napaki, je v nepotrebni paniki Rus nasprotniku prepustil še lovski par, zamenjal damo in se naenkrat znašel v brezupni, verjetno že kar izgubljeni končnici. S tem trenutkom pa je izzivalec že spet začel igrati novo, brezhibno partijo. Norvežan je vseeno z na videz preprostimi sredstvi pripeljal partijo do logičnega razpleta, nenadoma pa si je privoščil edino napako v partiji: z lahkomiselno 45. potezo si je zaprl dostope v tabor belega. Zaman je, čeprav nevarno, poskušal še tri ure in petdeset potez: obema je bilo jasno, da je vlak za zmago odpeljal.
Tiskovna konferenca z jeznim prvakom in izčrpanim, a sijočim izzivalcem je tudi brez besed povedala dovolj. S štirimi remiji je bistveno bolj zadovoljen Rus. Po tretjini dvoboja je Karjakin že povsem v svojem elementu, skrbi le, da s tako lahkoto zapade v slabši položaj. Ker se je že dvakrat »ponovno rodil«, je vse, kar sledi, zanj le bonus. In to je lahko nevarno za Carlsena, ki že dolgo ni bil tako nezanesljiv pri pretvorbi prednosti v točke.
