Začne se kot še ena neumna televizijska oddaja, ki poteka v živo. Gledalci naj ploskajo, jokajo in se smejijo, ko bodo pozvani… A se vse skupaj hitro spremeni. Luči ugasnejo in v dvorano plane teroristka z brzostrelko.

Tina Vrbnjak in Maja Sever s pomočjo modernih medijev in gledaliških prijemov naslikata zgodovino patriarhata in boja za enakopravnost. Za izhodišče predstave je služila knjižica nasvetov o tem, kako ohranjati mladosten videz, ki je pri nas prvič izšla leta 1953, leta 2012 pa so jo ponovno natisnili. Čeprav gre predvsem za dokument nekega časa, knjižica Kako ostanem lepa in mladostna priča o tem, da mora ženska, ne glede na zgodovinsko obdobje, skrbeti predvsem za to, da bo videti lepa in mladostna, teh nalog pa ni »oproščena«, ko stopi na trg dela ali če se posveti materinstvu.

Ali kot pravi v knjižici avtorica Nada Novak: »Ne izgovarjaj se, da je lepota prirojena in da ne moreš nič za to, če nisi kot filmske zvezde. Tega od tebe tudi nihče ne zahteva. Ne izgovarjaj se, da si s službo, gospodinjstvom in materinstvom več kot prezaposlena: če veš, kako in kaj, porabiš za nego svoje zunanjosti nekaj minut na dan, ki si jih boš gotovo rada pritrgala in ki se ti bodo bogato obrestovale že v prijetni zavesti, da si kljub vsem naporom, ki jih zahteva sodobno življenje od žene, negovana ter – mnogo mlajša, kot si v resnici.«

Kaj so o ženskah povedali Aristotel, Valvasor in drugi

Skrb za videz in druga pričakovanja do žensk članice in člani kolektiva KOLS umeščajo v 2500-letno zgodovino zahodne civilizacije, začenši z Aristotelom v vrtnarski oddaji in njegovo teorijo cvetličnega lončka, po kateri moški prispeva seme, dušo, torej bistvo, ženska pa le zemljo oziroma okolje, v katerem se bo novo življenje razvilo. Nadaljujejo z Janezom Vajkardom Valvasorjem, ki svari pred coprnicami, ki letijo na metlah. A kot so zapisali, se ženske še danes, četudi vodijo podjetja, države ali mednarodne institucije, še vedno presoja na podlagi njihovega videza in tega, kako se oblečejo, očita se jim, če so premalo ženstvene, če niso »vzorne matere in žene«.

Kako ostanem lepa in svobodna je že tretja avtorska predstava Tine Vrbnjak, ki se je tematike položaja žensk skozi zgodovino že lotevala v svojih prejšnjih dveh predstavah: Marie Curie – Hysterie je govorila o položaju žensk v znanosti in njihovem discipliniranju prek razvoja psihiatrije, Io pa o prvi mitološki begunki, ženski, ki jo je Zevs spremenil v kravo, da bi Heri prikril svoje spogledovanje z njo. Kako ostanem lepa in svobodna se s položajem žensk ukvarja v širšem kontekstu. Poleg izhodiščnega preizpraševanja lepotnih pričakovanj zajame tudi problematiko materinstva, gospodinjenja in tega, kaj to pomeni za ekonomski položaj žensk, kako so zaradi tega izkoriščane in zakaj se na njihovo (neplačano) delo ves čas pozablja. Kot dodajo v kolektivu KOLS, moramo boj za enak položaj žensk nujno povezati tudi z bojem za pravice vseh, ne glede na njihov spol, razred, narodnost, spolno usmerjenost, raso in druge okoliščine, na podlagi katerih poteka diskriminacija.

Kolektiv KOLS je enakopravnost in odsotnost hierarhije vzel zares tudi pri ustvarjanju. Tudi tokrat predstava nima režiserja ali režiserke, pri pisanju besedila in snovanju prizorov so sodelovali vsi. Koncept, ki se je razvijal leto in pol, je letos spomladi začel dobivati tudi obliko in besede, poleti pa so posneli videoposnetke, ki v predstavi služijo kot izseki televizijskih oddaj. V njih med drugim nastopajo Jernej Lorenci, Silva Čušin in Jurij Zrnec, režirala pa jih je Katarina Morano.

Predstava s svojo lastno glasbo

Ob premieri predstave, v Klubu Cankarjevega doma, je pri založbi Nika Records izšel tudi album z glasbo s predstave, ki je hkrati gledališki list uprizoritve. Glasbo je napisal in posnel Laren Polič Zdravič, ki je letos prav s to glasbo z odliko magistriral na univerzi v Edinburgu, na albumu, ki ga lahko poslušamo kot radijsko igro, pa so skladbe s predstave, tako udarne uvodne špice kot tudi turbofolk parodija Ovo nije ljubav in narodno-zabavna parodija Naša mamka. Slednjo z Larenom Poličem Zdravičem prepevata zvezdnika serije Usodno vino, Aljaž Jovanović in Klemen Janežič.