Po tem, ko smo v Dnevniku objavili dopise slovenskih režiserjev, producentov in scenaristov, ki so desetletje in dlje opozarjali pristojne organe, da od Sazasa ne prejemajo honorarja, ki jim pripada iz naslova kabelske retransmisije, odgovorni pravijo, da o tem niso bili obveščeni.
»Po mojih podatkih sumov nepravilnosti ni bilo,« je v telefonskem pogovoru rekel Vojko Toman, direktor urada za intelektualno lastnino (UIL), ki je pristojen za nadzor nad – v tem primeru – Sazasom. Toda kot rečeno, na uredništvu razpolagamo z dokumenti, ki dokazujejo nasprotno. Izseke smo objavili včeraj. Zakaj je ta opozorila UIL deset let ignoriral?
Kje so dokazila?
Vsak kabelski operater mora plačevati tako imenovano nadomestilo za kabelsko retransmisijo, ki se nato vrne ustvarjalcem filmov, dokumentarcev, videospotov. Do leta 2010 je ta denar v imenu avtorjev zbiral Sazas, zadnja leta pa ga zbira Zavod AIPA. Ti organizaciji bi morali poskrbeti, da se zbrano nadomestilo vrne avtorjem. Toda skoraj noben slovenski režiser, scenarist ali producent od Sazasa med letoma 2001 in 2010 ni prejel niti centa (razen štirih, družbe Mangart, njen direktor je Tomaž Grubar, podpredsednik Sazasa, Branko Đurić - Đuro, družba VPK, in Jože Potrebuješ). Danes honorar prejema 400 ustvarjalcev.
Sazas je iz naslova kabelske retransmisije prejel od sedem do osem milijonov evrov na leto, izhaja iz letnih poročil. Toda glavnina denarja, ki ni prišla do slovenskih avtorjev, prav tako ni ostala na Sazasu (razen tri milijonske provizije). Ta ga je nakazal v Švico, družbi AGICOA. Ta, kot je nedavno ugotovilo sodišče v Belgiji, ne razpolaga z nikakršnimi pooblastili, dokazili, da res zastopa določene avtorje. AGICOA dokazil po večletnem pozivanju tudi ni predložila Združenju AIPA.
Na Sazasu še vedno trdijo, da je bila »delitev avtorskih nadomestil imetnikom pravic v domeni AGICOA«. Toda na podlagi česa to trdijo? Ali imajo dokazila, da je AGICOA pooblaščena za zastopstvo? Na to vprašanje Sazas v sedmih dneh ni odgovoril – je pa to ključno. »Pred kakršnim koli nakazilom v tujino organizacija, ki želi pregledno poslovati, zahteva dokazila vsaj o tem, kdo koga zastopa, za katero obdobje, za katere pravice in za katero ozemlje,« je dejal Gregor Štibernik iz Združenja AIPA.
Izgovori Sazasa v nasprotju s prakso UIL
Na UIL pravijo, da so nadzor nad Sazasom izvajali »v skladu s svojimi pristojnostmi«, to pomeni, da so prebrali njihova letna poročila – kar je tudi vse. »Zakon je imel pomanjkljive določbe o nadzoru in pristojnostih urada,« so se otresli krivde. Ob tem je zanimivo, da se je od leta 2001 do danes zakon devetkrat noveliral, UIL pa ni niti enkrat opozoril na domnevno pomanjkanje pristojnosti. A zakonske določbe jih tudi ne omejujejo.
Danes ne morejo več nič storiti, še trdijo. »UIL je pristojen za nadzor kolektivnih organizacij le v času, ko njihovo dovoljenje velja. Ko pa pravni osebi dovoljenje preneha, je urad ne more več nadzorovati,« pravijo. »Če danes nekdo opozarja na ta problem, ne vem, kaj bi lahko UIL naredil. Sazas nima več dovoljenja. Tega jim torej ne moremo odvzeti. Oškodovanci se lahko obrnejo na sodišče,« je rekel Toman. A njihovi odgovori so zavajajoči, na laž pa jih postavlja tudi lastna praksa UIL.
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) določa, da UIL pri ugotavljanju kršitev uporablja še drug zakon – o splošnem upravnem postopku. Upravni nadzor pa (za avtorsko področje) ni časovno omejen in ne zastara. To pomeni, da lahko UIL izvede upravni nadzor tudi danes – za nazaj – in prijavi sume kaznivih dejanj policiji ali tožilstvu. ZASP tudi določa, da lahko UIL od kolektivne organizacije »kadar koli zahteva poročila o poslovnih zadevah, vpogled v poslovne knjige in dokumente«, česar UIL ni nikdar storil.
Vse to vedo tudi na UIL; saj so navsezadnje izdali upravno določbo, da je Sazas kršil zakon (v neki drugi zadevi) leta 2011 – po prenehanju začasnega dovoljenja Sazasa, torej v času, ko po zgornjem odgovoru sodeč naj ne bi več imeli pristojnosti. UIL je v tem primeru preverjal za nazaj. UIL je sicer samostojen in neodvisen, a je v sestavi ministrstva za gospodarstvo. »Minister pa želi biti o ravnanju UIL obveščen, zato bo z vodstvom opravil informativni pogovor,« so obljubili.
