Jesen je čas, ko delo svojih rok in radodarnost narave postavijo na ogled tudi kmetje in sadjarji, zato festivali dobrot s polj, vrtov in sadovnjakov v obliki sejmov niso nobena redkost. Prej pravilo. V Donjem Kraljevcu, nekaj minut vožnje po gričih in dolinah od meje s Slovenijo, se je zgodil že 11 tradicionalni Voćarski sajam, ki slovi kot eden največjih in najeminentnejših tovrstnih sejmov na Hrvaškem. Čeprav je šlo za čisto običajen sejem z otvoritvenim govorom ministra, mizami, na katerih so se šibile dobrote, ter klasičnim koncem z lokalnimi godci, v tem primeru tamburaši, je bil letošnji sejem precej nevsakdanji. Prvič so bili med organizatorji tudi mojstri biodinamike iz centra Rudolfa Steinerja, prvič je bilo organizirano mednarodno ocenjevanje sadnih vin in prvič so bili na sejmu predstavljeni tudi eksotični sadeži, nad katerimi se sicer lahko čudimo v supermarketih, na televiziji in na potovanjih, a rastejo na hrvaški zemlji.
Biodinamika Rudolfa Steinerja
»Pravi čas za izdelovanje preparata oziroma gnoja iz roga je mihelovo ali dnevi okrog 29. septembra. Rogove napolnimo s kravjim gnojem in jih zakopljemo v tla, izkopljemo pa jih spomladi, približno v času, ko je planet Merkur teden dni pred ozvezdjem Ovna. Preparat je uspel, če diši po gozdni zemlji,« je ravnateljica centra Dijana Posavec med hojo po večbarvno osvetljenih stopnicah novega centra Rudolfa Steinerja nekaj deset metrov od sejemske dvorane neumorno razlagala skrivnost najbolj famoznega biodinamičnega zvarka. Preparat 500 v obliki gnoja iz kravjega roga, ki se sicer uporablja kot škropivo, je temelj biodinamike, Rudolf Steiner, filozof, oče biodinamičnega kmetijstva, utemeljitelj antropozofije in waldorfske šole, pa se je rodil prav v Donjem Kraljevcu. Prav zato je bila biodinamika tudi ena glavnih tem sadjarskega sejma.
Poklon Steinerju in njegovim »čarovnijam«, ki enakovredno povezujejo človeka, živali in zemljo v konstelaciji s planeti in polplaneti, je Dijana Posavec prepoznala tudi v tem, da si že deset hrvaških občin želi, da strokovnjaki iz Steinerjevega centra po principu biodinamike uredijo njihove mestne vrtove, k biodinamiki vsako leto stremi več kmetov in sadjarjev pa tudi trgovske verige si na svojih policah želijo vedno več tovrstnih pridelkov in izdelkov. »Ko so bili pri nas direktorji ene izmed velikih trgovskih verig, so se najprej čudili, zakaj imajo biodinamični izdelki višje cene, ko smo jim razložili Steinerjev način pridelovanja hrane, pa se jim je cena zdela celo nizka. In bi takoj pokupili vse,« je smeje razložila Posavčeva.
Med večjimi donatorji centra Rudolfa Steinerja v Donjem Kraljevcu, ki je eden največjih v Evropi, je tudi direktor Porscheja, ki center obišče večkrat na leto, kot zanimivost pa je ravnateljica navrgla še podatek, da je veliko inženirjev in Porschejevih oblikovalcev tudi hodilo v waldorfske šole. Po Steinerjevih principih biodinamike je narejen tudi bazenski kompleks v bližnjih toplicah Lifeclassa – Termah svetega Martina, ki ga je oblikoval italijanski arhitekt in med drugim tudi oblikovalec trgovin z urami Swatch Maurizio Favetta, z osem metrov velikim krogom življenja z osmimi elementi, stebri ob bazenu z zapisi pa kopalcem v bazenih sporočajo Steinerjeve misli. Ob tem so tudi sestavine za večino hotelskih obrokov pridelane na lokalnih međimurskih poljih, njivah in v sadovnjakih.
Vino iz sliv, robid, malin, ribeza, aronije, višenj in češenj
Na sejemski pokušini se je predstavilo 18 vinarjev z vini, narejenimi iz različnega sadja. Sadna vina, ki postajajo vse bolj moderna, so za marsikoga še vedno nekaj povsem eksotičnega, a po nekaterih delih Anglije pa tudi Normandije jih menda že pijejo v večjih količinah kot klasična vina iz grozdja. Razlog za pitje teh dokaj nenavadnih vin, narejenih iz malin, robid, višenj, češenj, sliv, aronije, borovnic, kutin in seveda jabolk in hrušk, se skriva v tem, da naj bi imela sadna vina še več antioksidantov, vitaminov in mineralov kot konvencionalna vina, zato jim pridelovalci večkrat rečejo kar medicinska vina.
Po besedah Tomislava Palvelšiča, glavnega enologa največje međimurske kleti Štrigova, ki je bil tudi v ocenjevalni komisiji sadnih vin, ki je podelila 16 diplom, je na Hrvaškem že več kot 80 pridelovalcev sadnih vin. In število vztrajno raste. Sadna vina sicer ocenjujejo podobno kot vina iz grozdja, saj so pomembni tako barva kot vonj, okus, tanini, aroma, harmonija in bistrost. Z izjemo vina iz jabolk, kutin in hrušk, ki ga delajo po podobnih postopkih kot vino iz grozdja, z neposrednim stiskanjem, vino iz malin, robid, višenj in drugih koščičastih in jagodičastih sadežev delajo po principu tlačenja sadja, ki ga nato macerirajo, da se izločijo vse zdravilne snovi, precedijo in pustijo, da fermentira. Zaradi različnih vsebnosti sladkorja v različnih vrstah sadja se precejenemu sadju dodajajo selekcionirane kvasovke, največkrat enake, kot jih uporabljajo pri rdečih vinih. Če je sok prekisel, pa tudi malo sladkorja. Mirjana Črnčec z družinske kmetije Črnčec Radovan iz Nedelišča je ob pokušini treh zlatih in enega srebrnega nagrajenca povedala, da zadnja leta napolnijo več tisoč steklenic vina iz sliv, ribeza, malin in robid, zaradi velikega povpraševanja pa nameravajo z robidami in malinami zasaditi še kakšen hektar, ker je povpraševanje po vitaminskih vinskih bombah precejšnje. Vino iz robid naj bi imelo po besedah Slavonca Dragana Radića, ki neguje en hektar robidovih grmičev, celo terapevtsko vrednost, kar je tudi medicinsko dokazano. Tudi Mirko Smetko iz Jastrebarskega je na stojnici pod izpisanim Einsteinovem izrekom »Poglej globoko v naravo, potem boš vse razumel bolje« razlagal o zdravilnih lastnostih češnjevega vina. »Najbolje ga je servirati na sobni temperaturi od 18 do 20 stopinj,« je ob izčrpni razlagi postopka, od nabiranja ekoloških češenj do kletarskih veščin, z zanosom pojasnjeval Smetko.
Hrvaško eksotično sadje
Ena izmed zvezd festivala v Dolnjem Kraljevcu je bil tudi Ivan Šulog iz Donje Bistre, ki se že več kot 20 let ukvarja s proizvodnjo eksotičnega sadja, trenutno pa so kiwano, kumkvat, feijoa, marakuja, papaja, tamarilo, graviola, tamarin, liči, mango, limonska trava, maca, asimina, pistacije, moringa ter drugi sadeži in plodovi, ki jih lahko občudujemo v supermarketih ali na potovanjih, zasajeni na že več kot 100 hektarih po vsej Hrvaški. Kot je povedal Šulog, je podjetje Exotic King, ki se ukvarja s proizvodnjo tropskega sadja, najhitreje rastoča blagovna znamka sadja v Evropi. Prednost vzgoje teh za nas nenavadnih sadežev je v tem, da so po obiranju v trgovinah lahko že čez 17 ur, kar je mnogo hitreje kot čakati na pošiljke bratov in sester iz Afrike, Azije ali Južne Amerike, pa tudi naravnih škodljivcev nimajo, zato je vsa proizvodnja ekološka. Prav zato vse eksotično sadje, ki zraste na Hrvaškem, takoj razgrebejo trgovske verige po Evropi, povpraševanju pa sploh ne morejo slediti. Vendar kljub temu, da je tržna vrednost tropskega sadja in zelenjave bistveno večja od konvencionalnega sadja in zelenjave, je na Hrvaškem zelo težko dobiti kooperante, saj po Šulogovih besedah še ne razumejo, da pri enem kilogramu konvencionalnega sadja zaslužijo 20 centov, pri enem eksotičnem sadežu pa lahko tudi dva evra.
