Se ješprenj prevečkrat ponovi v vseh petih hodih, s katerimi bodo gostom Okusov Radol'ce letos v Vili Podvin postregli na otvoritveni večerji v petek, 28. oktobra? Je na krožnikih česa preveč ali česa premalo? Bo okus omake drugim sestavinam na krožniku omogočil, da pridejo do izraza, ali ga bo treba malo omiliti? To so vprašanja, s katerimi so se nedavno za zaprtimi vrati kuhinje Vile Podvin, ki bo gostila uvodni dogodek v letošnje Okuse Radol'ce, ubadali radovljiški kuharski mojstri.

»Presenečen sem bil, kako složni so,« je dejal marketinški strokovnjak in blogar dr. Peter Kamien, ki je spremljal dogajanje. »Trije so se ukvarjali samo z juho. Ne glede na to, da gre za vrhunske kuharje, so brez zadržkov komentirali vse pripravljene jedi na generalki, njihovi avtorji pa so brez pomislekov sprejeli izrečena mnenja in jih upoštevali.« Takšnega povezovanja gostincev Kamien, ki se je z Dunaja preselil v Slovenijo, še ni videl nikjer na svetu.

V četrto leto Okusov Radol'ce 13 gostiln in restavracij

November je v Radovljici že tradicionalno mesec kulinaričnih doživetij in že četrto leto zapored je namenjen okušanju pristnih domačih jedi, druženju in spoznavanju zgodb lokalnih restavracij in gostiln. Po otvoritveni večerji v Podvinu bodo gostom ves november v vseh 13 sodelujočih gostilnah in restavracijah v Radovljici in okolici na voljo jedi, ki v vsaki od restavracij sestavljajo svoj meni, a zanje velja enotna cena 16 evrov. V vsaki od 13 gostiln si bodo obiskovalci lahko ogledali vse menije, da se bodo lažje odločili, kam jih bodo mamljive dobrote popeljale v prihodnjih dneh.

Med 13 sodelujočimi gostilnami sta se letos projektu na novo pridružili Gostilna Avguštin iz starega mestnega jedra Radovljice in Gostilna Pr' Tavčar iz Begunj. Glavni kuhar iz slednje Mitja Krnc se je ponosno pohvalil: »Veliko sodelujočih kuharjev je bilo mojih vajencev. Vsak ima svoj način dela in ker se med seboj dobro poznamo, ni težko najti skupnega jezika. Gostovanja v tujih kuhinjah pa sem sam po dolgoletnih kuharskih izkušnjah že vajen. Ko se malo orientiraš, kje je kaj, delo hitro steče.« Vključitev v Okuse Radol'ce se mu je zdela povsem samoumevna. »Projekt se je dobro prijel tako med gostinci kot pri ljudeh. Če bi lani pravočasno ponovno odprli gostilno, katere začetki segajo v davno leto 1899, bi se mu pridružili že lani,« je dodal. Za otvoritveno večerjo skupaj z Joštovim hramom iz Podnarta pripravljajo sladico – češpljev zavitek.

Pri Avguštinu, ki je drugi letošnji novinec Okusov Radol'ce, bodo poskrbeli za hladno predjed, je dejal kuhar Anton Meglič. »Poleg domačih mesnin in sirov pripravljamo še namaze, kot je čemažev, spekli bomo tudi domači kruh iz radovljiške moke: pirinega, ajdovega, koruznega...« je naštel.

Bogastvo lokalnih sestavin

Prav lokalne sestavine so tisto, kar je vsem sodelujočim restavracijam skupno, čeprav jih v vsaki pripravijo na svoj način, je poudaril chef Vile Podvin Uroš Štefelin. »Vsak od nas je nekaj posebnega in prav je, da to ohranjamo. Čeprav smo na svetovnem kulinaričnem zemljevidu le majhna pikica, smo skupaj večji, boljši in močnejši. Sodelujemo in se povezujemo, namesto da bi tekmovali med sabo, učimo se drug od drugega,« je povzel prednosti sodelovanja. »Imamo tudi nekaj, česar nimajo nikjer na svetu. To so kakovostne domače sestavine, ki jih uporabljamo.«

Prav obogatiti gostinsko ponudbo z lokalnimi jedmi je eden od namenov projekta, ki že četrto leto zapored poteka pod okriljem Turizma Radovljica. »S tem povečujemo dodano vrednost in izbor jedi ter promoviramo lokalno kulinariko in domače dobavitelje,« je pojasnila direktorica Turizma Radovljica Nataša Mikelj. »Poleg tega želimo s projektom povečati sledljivost živil, spodbuditi gostince k povezovanju in sodelovanju med seboj ter z domačimi dobavitelji.«

»Vsi pazimo, da surovin ne okvarimo, temveč ohranimo njihov pristen okus in ga nadgradimo,« je dejal Štefelin in opisal posledice transparentnosti nabavljanja sestavin: »Dobavitelji surovin so pri obiskovalcih postali tako znani, da jim včasih zmanjka stvari, ki jo želimo mi kupiti pri njih. A nič zato. Ker smo zavezani kakovosti, jedi iz manjkajočih sestavin na jedilnik vključimo spet, ko je dobrina ponovno na voljo. Na približke in ponaredke ne pristajamo.«

Napredek tako pri sodelovanju kot v posameznih restavracijah

Bogastva lokalnih sestavin se po Štefelinovem opažanju zavedajo tudi tisti gostinci, ki jih še pred nekaj leti niso uporabljali. Sodelovanje in skupno pripravljanje jedi ter odprta izmenjava mnenj pa tudi takrat, ko gostinci delajo vsak zase, povzroča njihov napredek, ki ga obiskovalci opazijo.

Tudi Mikljeva je zadovoljna z rezultati projekta: »Po treh letih lahko rečemo, da je to uspešna zgodba. Že od začetka smo verjeli, da bomo s skupnimi močmi bolj prepoznavni, in veseli smo, da je projekt dobro sprejet med domačini in drugimi obiskovalci. Naredili smo velik korak pri ozaveščanju o lokalnih tradicijah in danostih, ki nam jih ponuja Radol'ca.«

Gostinci pa so med sodelovanjem ugotovili, da imajo, čeprav so včasih veljali za tekmece, veliko skupnega. Če so se še pred leti Kunstljevi in Lectarjevi, od ene do druge gostilne je zgolj dobra minuta sprehoda, osredotočali vsak nase, da bi si zagotovili čim boljši obisk, danes ni nič nenavadnega, če eni gostujejo v kuhinji pri drugih in obratno. Stkali pa so tudi prijateljske vezi, zato ni ob njihovih prostih urah nič nenavadnega, če sedijo za skupno mizo in uživajo v sproščenem druženju.