Skoraj sedem let mineva od smrti 55-letnega Štefana Medleta iz Velikih Brusnic in pet let od vložitve odškodninske tožbe zoper Splošno bolnišnico Novo mesto zaradi njegove smrti, ki je bila posledica možganske kapi. Brata Jože in Janez Medle sta prepričana, da bi bil Štefan še živ, če bi zdravniško osebje pravočasno ukrepalo. Novomeško sodišče je spomladi odločilo, da jima odškodnina ne pripada. Pri tem je sledilo mnenju izvedenke, češ da je obravnava potekala v skladu z medicinsko doktrino ter da pacientu ne bi bilo pomoči, četudi bi bili postopki izvedeni takoj ob nastopu bolezni. Toda višje sodišče je po pritožbi ugotovilo, da je šlo za »bistvene kršitve določb pravdnega postopka«, in primer vrnilo v ponovno sojenje.
Šele po petih urah na slikanje glave
Štefan je živel z materjo na manjši kmetiji, v neposredni bližini tudi bratje z družinami. Štefanova smrt jih je močno prizadela, še posebej zato, ker do nje, kot so trdno prepričani, ne bi smelo priti. Zaradi duševnih bolečin so od bolnišnice zahtevali po 20.000 evrov. Med tožniki je bila tudi mati Marija, ki pa je med pravdo umrla, medtem ko je Janez od pregona odstopil.
Bilo je 26. novembra 2009 okoli sedme ure zjutraj, ko je Štefan potožil, da ima močan glavobol in se mu vrti, bruhal je krvavo sluz, pri govoru se mu je zatikalo. Petnajst minut pred osmo ga je pregledala dežurna zdravnica in takoj odredila prevoz v novomeško bolnišnico, na napotnico pa zapisala, da gre za možgansko kap.
Še vedno je bil pri zavesti, ko je prispel v bolnišnico. Skoraj dve uri je ležal na nevrološkem oddelku, preden ga je pregledal zdravnik, pa še to po posredovanju pokojnikove sorodnice, ki je medicinska sestra, je v tožbi zapisal pooblaščenec Medletovih David Sluga. Tudi CT glave, ki je v primerih kapi urgenten, so opravili šele dobrih pet ur po sprejemu, kar je po mnenju Sluge nedopustno.
Obravnava ni potekala po načelih najvišje stopnje nujnosti
CT je pokazal obsežne krvavitve v možganih. Štefan Medle je takoj dobil zdravilo manitol, a je bilo že prepozno, so prepričani tožniki. Ob 4. uri je umrl. Po mnenju pooblaščenca je šlo za strokovno zdravniško napako, Medletovo smrt bi s pravočasnim ukrepanjem in zdravljenem lahko preprečili.
A v bolnišnici oziroma Zavarovalnici Maribor menijo, da zahtevek ni utemeljen, pa čeprav je izredni strokovni nadzor pokazal, da »celotna obravnava pacienta z akutno možgansko kapjo ni potekala po načelih najvišje stopnje nujnosti oziroma z upoštevanjem koncepta čas so možgani« ter da je bilo nekaj »pomanjkljivosti« tudi na ravni bolnišnice, denimo zamuda pri nevroradiološki obravnavi. A hkrati po mnenju komisije, ki je opravila izredni strokovni nadzor, ter komisije za ekspertni nadzor pri zdravniški zbornici ni šlo za nevestno zdravljenje, postopki obravnave so bili ustrezni. Takšno je bilo tudi mnenje izvedenke, nevrologinje Marjetke Clemenz, ki je menila, da pacient ni imel možnosti za preživetje. Tudi če bi bile preiskave opravljene takoj ob nastanku težav, ne bi mogli spremeniti poteka bolezni, je ugotavljala.
Toda po mnenju višjega sodišča je sklep prvostopenjskega, češ da ni bilo vzročne zveze med postopkom zdravljenja in smrtjo pacienta, prenagljen, če že ne zmoten. Očitek pritožnikov, da je sodišče pri dokazovanju z izvedenko bistveno kršilo procesna pravila, je upravičen, je v sodbi zapisalo višje sodišče. Tožniki so namreč pričakovali, da bo novomeško sodišče zaradi razjasnitve primera in glede na njihove pripombe Clemenzevo znova zaslišalo, a je ni.
Poleg tega je sodišče prve stopnje tožnikom neutemeljeno odreklo dokazovanje z novim izvedencem. »Ker sodišče ni izčrpalo dokazne ponudbe, je dejansko stanje ostalo nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno,« je v sodbi višjega sodišča zapisala predsednica senata Metoda Orehar Ivanc. Po mnenju višjih sodnikov je utemeljen tudi očitek, da bi bilo treba pri odgovoru na vprašanje, ali je bilo mogoče smrt bolnika preprečiti, izhajati iz njegovega stanja ob sprejemu v bolnišnico in ne iz stanja, v kakršnem je bil skoraj šest ur pozneje, ko je bilo opravljeno slikanje CT. Prvostopenjsko sodišče bo tako moralo dopolniti dokazovanje tako z dosedanjo izvedenko kot z novim izvedencem.
