Ena najodmevnejših predvolilnih obljub bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila izgradnja zidu vzdolž 3144 kilometrov dolge meje med ZDA in Mehiko. Ko je ameriški nepremičninski baron predlog prvič predstavil javnosti, je z njo močno navdušil privržence, skeptiki pa so hitro izpostavili pomanjkljivosti načrta.
Časnik IB Times je izpostavil, da bi za izgradnjo načrtovanega zidu potrebovali okoli 9,6 milijonov kubičnih metrov betona oziroma trikrat toliko, kot so ga potrebovali za izgradnjo monumentalnega jeza Hoover. Washington Post je izračunal, da bi celoten projekt stal 23 milijard evrov. To bi bil zelo velik strošek za državo, ki je že sedaj zadolžena za 18,3 bilijonov evrov (19,8 trilijonov dolarjev), še posebej, ker bi imel precej omejene učinke na zagon gospodarstva.
Trump je sicer trdil, da bi bila izgradnja zidu precej cenejša. Rekel je, da bi stala vsega 11 milijard evrov, a je po podatkih BBC že izgradnja trenutnega sistema ograj, ki prekinjeno loči ZDA in Mehiko v skupni dolžini 1046 kilometrov, stala 6,5 milijard evrov. Za nameček je mehiški arhitekturni biro Estudio 3.14 za Business Insider povedal, da bi gradnja celotnega zidu lahko trajala tudi do 16 let.
Trump že dvakrat spremenil načrt
Številke so osupljive, zato je Trump že med kampanjo malce spremenil prvotni načrt in napovedal, da bo zid dolg 1600 kilometrov oziroma skoraj polovico manj, preostanek meje pa da bodo ščitile naravne prepreke. Po izvolitvi pa je načrt doživel novo spremembo.
Kot je poročal Reuters, so republikanci nemudoma pričeli lobirati za še cenejšo različico. Ta bi se povsem odpovedala betonskemu zidu in bi predvsem povečala število zaposlenih za nadzor meje. Številne nove zaposlitve bi romale v roke članom sindikatov, ki so podprli Trumpa. Gradbeni posegi bi se medtem omejili na postavitev dodatne vrste ograje. Tudi Trump je že v svojem prvem nastopu po izvolitvi v oddaji 60 minutes priznal, da bi bila ograja na določenih mestih boljša rešitev, a dodal, da bi za posamezne predele vseeno ohranil zamisel o zidu. Kolikšen del od prvotno načrtovanih 3144 kilometrov bi zgradil, ni pojasnil. Spomnimo, da je bila prav zamisel o ograji (namesto zidu) eden od načrtov na volitvah poražene Clintonove.
Ne le meja, tudi pomembno naravno območje
Kako težavna bi bila naloga izgradnje zidu vzdolž celotne meje je pred kratkim pokazal tudi ameriški podatkovni analitik in spletni oblikovalec Josh Begley. S sodelavci je ustvaril video skoraj šestminutnega potovanja vzdolž meje med ZDA in Mehiko. Posnetek je nastal s pomočjo satelitskih slik z Googlovih zemljevidov in razkriva, kako zelo razgibana je meja in kako neverjeten podvig bi bil izvorni Trumpov načrt. Pri tem ne gre spregledati niti, za kako velik poseg v naravo bi šlo.
Kot so zapisali pri BBC, je meja med ZDA in Mehiko zelo pomembno naravno območje, prek katerega potekajo migracije kopenskih živali in ptičev med severnim in južnim delom Severne Amerike. Med njimi so tudi ogroženi severnoameriški jaguarji in črni medvedi. Še posebej zadnji bi bili v ZDA močno ogroženi, če se ne bi mogli pariti z medvedi iz Mehike.
Kot kaže, bo šlo za še eno od izredno glasnih obljub populistične desnice, ki se razblinijo v dim že v trenutku, ko jim volilci naklonijo podporo. Spomnimo, da so najbolj glasni zagovorniki brexita nemudoma po zmagi na referendumu o izstopu Velike Britanije iz EU najprej odstopili od obljub, da bo Britanija po izstopu iz EU lahko vsak teden nakazala dodatnih 402,6 milijonov evrov v državno zdravstveno blagajno, nato pa še s položajev in si oprali roke nad odgovornostjo za izpeljavo izstopa, ki so ga zagovarjali.
