»Pojav je zanimiv zato, ker je bila luna videti približno sedem odstotkov večja in šestnajst odstotkov svetlejša od 'navadne' polne lune. Če je luna ravno v tistem času, ko je najbližje Zemlji, polna, je videti še večja kot običajno,« je pojasnila Andreja Gomboc, profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici.
Tudi če ste superluno v preteklosti že opazovali, se je včeraj še posebej splačalo ozreti v nebo. Včerajšnja je bila namreč najsvetlejša in največja v zadnjih 68 letih. Neobičajno velik je bil tudi njen vpliv na plimovanje morja, dvignilo se je nekoliko višje kot po navadi. Plimovanje je namreč odvisno od Lune, v času mlaja (»prazne lune«) in polne lune so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v vrsto, gravitacijska privlačnost Lune in Sonca pa vpliva na premikanje Zemljinih oceanov. Po podatkih astronomske revije Sky & Telescope naj bi se včeraj morje zaradi superlune med plimo dvignilo za pet centimetrov višje kot ob običajnem plimovanju.
Superluna ni le ena
»Superluna je naravni pojav, Luna je Zemlji včasih bližje, ker ima eliptično tirnico,« je razložila Gombočeva. Ker Luna okoli Zemlje torej kroži po orbiti, ki ni okrogle, ampak nekoliko bolj sploščene, eliptične oblike, od našega planeta ni ves čas enako oddaljena in ni zmeraj videti enako velika.
Superluna torej ni nekaj povsem neobičajnega, včerajšnja je bila že peta letos. Pred tem smo jo nazadnje lahko videli oktobra, še ena pa bo nebo razsvetlila že prihodnji mesec. A če ste se včeraj, stoječ pod milim nebom, pozabili ozreti v nebo, boste na naslednjo luno v takšni veličini morali počakati kar do leta 2034.
Včerajšnjemu pojavu so v ZDA dali celo posebno ime. Zgodovinska nočna razsvetljava je dobila ime »bobrova superluna«, saj sveti ravno v enakem času, ko so v preteklosti ameriški naseljenci zaradi dobre vidljivosti, ki jim jo je ponoči zagotavljala luna, bobrom nastavljali pasti, nato pa z njimi obogatili svojo ozimnico.
Za laično oko nič posebnega
Kljub temu da je pojav pritegnil veliko pozornosti, pa, če niste profesionalni opazovalec planetov, ni nič nenavadnega, če se vam včerajšnja luna ni zdela nič posebnega. »Razlika ni tako zelo opazna. Za laike je ogled superlune zanimiv predvsem zaradi odmevne skovanke,« je povedala Gombočeva.
Še posebej velikanska se je tokratna polna luna zagotovo zdela tistim, ki so jo opazovali takrat, ko je bila blizu obzorja, torej na začetku in ob koncu noči. Takrat namreč nastane »lunina iluzija«. Zdi se, da je luna večja, ko je bližje obzorju, kot takrat, ko je navpično nad nami. V resnici je manjša, saj je takrat od našega gledišča bolj oddaljena. A večja se nam zdi zato, ker poleg nje vidimo še pokrajino in stavbe, ki so v primerjavi z njo videti manjše.
Luna vpliva na plimovanje, ne pa na obnašanje ljudi
Ker ljudje vzroke za svoje tegobe nadvse radi iščemo zunaj sebe, je eden izmed prikladnejših in splošno sprejetih tudi oddaljeno nebesno telo. Na spletu naletimo na marsikatero stran, ki nam ponuja razlago, kako Luna vpliva na naše razpoloženje. Pogosto slišimo tudi, da je bilo »zaradi Lune« denimo ponoči več nesreč. Ob vsem tem bi lahko pomislili, da če Luna vpliva na svetovne oceane, lahko vpliva tudi na človeka. A čeprav bi nam to marsikdaj prišlo prav, izgovarjanje na vpliv Lune ne drži vode. »Trditve, da položaj Lune vpliva na prometne nesreče ali število rojstev, niso dokazane. Statistični podatki ne potrjujejo, da bi bilo v času polne lune recimo več prometnih nesreč. Luna torej ne vpliva na obnašanje ljudi,« je sklenila Gombočeva.
