Svečana otvoritev dvoboja za naslov svetovnega prvaka v šahu je bila tokrat v znamenju predstavitve napravice Virtual Reality, ki kupcem omogoča spremljanje dvoboja iz domačega naslanjača, a z enakim učinkom, kot bi bili v igralni dvorani. Za kaj gre? Ilja Merenzon, vodja trženja pri organizaciji dvoboja, poskuša vse, da bi pokazal, da je mogoče tudi šahovske veledogodke tržiti z uspehom, primerljivim velikim športnim prireditvam. A tu je težava: ljubitelji šaha so navajeni svoje junake spremljati v živo na internetu; brezplačno seveda. Organizator dvoboja je marca priredil turnir kandidatov v Moskvi (kjer je Sergej Karjakin postal izzivalec prvaka), še prej pa prepovedal šahovskim portalom prenašanje potez v živo. Ker se niso držali prepovedi, je enega od njih tožil – in pred dnevi tožbo izgubil! Treba je torej iskati druge poti do zaslužka, a ljubitelji šaha, pregovorno varčni, so doslej kupili le nekaj tisoč paketov storitev, ki jih ponujajo organizatorji. Ti so pričakovali približno pol milijona prodanih paketov, a šahisti se hitro zadovoljijo s prenosom gole partije brez dodatkov, da je le brezplačno.
Pomembnejše za udeleženca dvoboja je bilo žrebanje barv: Magnus Carlsen je iz škatlice potegnil belega kralja, kar pomeni bele figure v prvi, tretji, peti, osmi, deseti in dvanajsti partiji. Ker je po vsaki drugi partiji prost dan, se po šestih partijah ritem belih in črnih figur obrne, da se uravnoteži prednost belih figur po prostem dnevu.
Ko se je prva partija začela, je bil marsikdo presenečen nad izbiro otvoritve svetovnega prvaka. Odločil se je za otvoritev Trompovskega, ki velja za drugorazredno otvoritev, ki pa ni povsem brez soli in je uporabna kot presenečenje. Če bi bilo v igri kaj manj kot naslov svetovnega prvaka, bi kdo pomislil, da je vedno duhoviti Norvežan na svoj način obeležil izid ameriških predsedniških volitev. Vsekakor mu je uspelo že v osmi potezi doseči povsem nov položaj, kar je redkost v dvobojih na tej ravni. A izzivalec se ni zmedel, odločno je zaplul v razplet, ki je obema pisan na kožo: minimalna prednost prvaka v končnici, ki mu obeta dolgotrajno igro na en gol. A prednost je bila res majhna in obramba je bila tokrat kos nalogi; Rus je brez težav remiziral.
Tudi v drugi partiji smo že na začetku doživeli majhno presenečenje, saj jo je Karjakin odprl s kraljevim kmetom. Njegova sekundanta Šahrijar Mamedjarov in Vladimir Potkin namreč redno začneta z daminim kmetom. V španski igri, ki je nastala na šahovnici, pa je presenetil prvak: ni izbral zloglasnega »berlinskega zidu«, ki je zadnja leta nočna mora za ljubitelje odprtih sistemov z belimi. To je očitno zaleglo, saj se je izzivalec odločil za povsem nenevarno nadaljevanje, ki je kmalu pripeljalo do menjav figur in skoraj dolgočasnega remija. Kadar je tako, to navadno pomeni, da je igralec nalogo s črnimi figurami opravil vrhunsko.
